evropski socialisti
Delni izidi predsedniških volitev: v vodstvu opozicijski kandidat Stoianoglot Stoianoglo
03. 11. 2024 18.31V Moldaviji je po delnih in neuradnih rezultatih drugega kroga predsedniških volitev v vodstvu kandidat opozicijske stranke socialistov Alexander Stoianoglo. Po 85 odstotkih preštetih glasov naj bi prejel približno 51,4 odstotka glasov, sedanja proevropska predsednica Maia Sandu pa okoli 48,6 odstotka.
Moldavci tesno podprli vpis članstva v EU, Bruselj zaznal rusko vmešavanje
21. 10. 2024 08.37Moldavci so v nedeljo z izjemno majhno večino podprli približevanje EU - za vpis članstva v EU kot strateškega cilja v ustavo je po skoraj vseh preštetih glasovih glasovalo 50,4 odstotka volivcev. Predsednica Maia Sandu, ki se bo za nov mandat morala potegovati v drugem krogu, je za tako tesen izid okrivila vmešavanje Rusije, ki očitke zanika. Prav tako Bruselj, ki trdi, da so bile volitve in referendum tarča tujega vmešavanja in ustrahovanja brez primere.
'Vloga podpredsednice GZS ne velja kot kredibilna vodstvena izkušnja'
21. 09. 2024 07.00Saga okrog kandidatke Marte Kos za evropsko komisarko, ki bi dobila širitev, nikakor ne pojenja. V studiu 24UR je Kosova zanikala celo vrsto očitkov: zanika, da nima dovolj vodstvenih izkušenj, zanika, da je nekdanja sodelavka tajne službe. V Gibanju Svoboda branijo kandidatko, podpredsednik vlade Matej Arčon celo pravi, da gre za prikrito rušenje kandidatke s ciljem diskreditirati in rušiti premierja Roberta Goloba. V SDS pa so na drugi strani jasno že najavili: slovenska delegacija ne podpira imenovanja Marte Kos, ki je po mnenju nekaterih v stranki že nervozna.
Golob zavrnil očitke o političnih pritiskih iz Bruslja in namignil na resor za širitev EU
16. 09. 2024 17.26Kljub zapletom s kandidati za komisarska mesta namerava predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen v torek predstaviti svojo novo komisarsko ekipo. Kot vse kaže, bi Slovenija lahko dobila resor še pred potrditvijo komisarskega imena. Po naših neuradnih informacijah naj bi nam pripadlo mesto komisarja za širitev EU. Na to je posredno namignil tudi premier Robert Golob, ki zavrača očitke o političnih pritiskih iz Bruslja glede imenovanja kandidata.
SDS nad Kosovo; vlada DZ zaprosila za čim hitrejšo obravnavo kandidatke
13. 09. 2024 09.10Umik Tomaža Vesela in imenovanje Marte Kos za slovensko kandidatko za evropsko komisarko še naprej odmeva na domačem in evropskem političnem parketu. Ali je pomembno ali ni, da javnost vidi pismo, s katerim naj bi predsednica Evropske komisije zahtevala menjavo kandidata, je še naprej eno od pomembnih vprašanj. Vendar pa slovenska vlada poudarja, da državni zbor in pristojen odbor DZ razpolagata z vso dokumentacijo za oblikovanje mnenja o predlagani kandidatki. Zato so institucijo znova pozvali, naj čim prej obravnava kandidatko, ki je sicer postala tarča napadov SDS. Kosova vse njihove očitke zavrača.
Novi zapleti: predstavitev komisarjev prestavljena na prihodnji teden
10. 09. 2024 11.38Zapleti s predstavitvijo komisarske ekipe Ursule von der Leyen se nadaljujejo. Predstavitev kolegija komisarjev v Evropskem parlamentu, sprva predvidena za sredo, je prestavljena na prihodnji torek, saj Slovenija še ni zaključila postopka imenovanja komisarske kandidatke, so sporočili iz Bruslja. Evropski socialisti so medtem von der Leynovi namenili svarilo.
Za komisarko predlagana Marta Kos. Golob: Dobro bo zastopala Slovenijo
09. 09. 2024 06.42Vlada je soglasno potrdila nominacijo Marte Kos za evropsko komisarko. Predlog bo zdaj obravnaval pristojni odbor DZ, nato bo vlada na dopisni seji kandidaturo še uradno potrdila in posredovala v Bruselj. Premier Robert Golob verjame, da bo s svojim ugledom in izkušnjami Slovenijo tam dobro zastopala. "Vesela in počaščena sem," pa je v odzivu dejala Kosova, ki je leta 2022 sicer izstopila iz Golobove stranke Gibanje Svoboda. Rušenja svoje kandidature s strani opozicije ne pričakuje. V Bruslju menjave kandidatov za komisarja iz Slovenije ne komentirajo.
Ursula von der Leyen v Evropskem parlamentu potrjena za drugi mandat
18. 07. 2024 06.53Evropski parlament je na tajnem glasovanju potrdil Ursulo von der Leyen za nov petletni mandat na čelu Evropske komisije. Imenovanje nemške političarke iz vrst Evropske ljudske stranke je podprl 401 poslanec. Glasovalo je 707 poslancev, proti jih je bilo 284, 15 se jih je vzdržalo.
Roberta Metsola vnovič izvoljena za predsednico Evropskega parlamenta
16. 07. 2024 06.56Evropski poslanci so na tajnem glasovanju vnovič izvolili Roberto Metsola (EPP) za predsednico Evropskega parlamenta. Za njeno izvolitev je glasovalo 562 poslancev. Na čelo Evropskega parlamenta je bila izvoljena za prvo polovico petletnega mandata, njena edina protikandidatka Irene Montero (Levica) je prejela 61 glasov. Metsola močno podporo razume kot sporočilo, da predstavlja proevropsko večino. Obljubila je, da se bo zavzemala za močan parlament in močno EU.
Delo začenja deseti sklic Evropskega parlamenta, kdo bo vodil komisijo?
13. 07. 2024 19.58Za novoizvoljene evropske poslance se delo šele začenja. Deseti sklic Evropskega parlamenta se bo sestal prihodnji teden. Poslanci bodo v četrtek odločali o usodi Ursule von der Leyen. Ali se ji bo uspelo še v drugo zavihteti na čelo Evropske komisije? Še pred tem pa bodo v torek izbirali predsednika oziroma predsednico parlamenta, položaj se znova obeta malteški političarki Roberti Metsoli.
Kako Orbanovi Domoljubi spreminjajo evropski politični zemljevid?
09. 07. 2024 18.20Na evropskem političnem prizorišču so se na noge postavili Orbanovi domoljubi. Gre za novo skrajno desno politično družino, ki je zaživela po nedavnih evropskih volitvah in združuje 84 poslancev iz 12 držav članic Unije. S tem so v Bruslju za konservativci in socialisti postali tretja največja parlamentarna skupina. Poleg madžarskega Fidesza v njej sodelujejo tudi francoski Nacionalni zbor, italijanska Liga in avstrijski Svobodnjaki. In kako to spreminja evropski politični zemljevid?
V Evropskem parlamentu zaživela nova skrajno desna skupina
08. 07. 2024 16.52V Evropskem parlamentu v Bruslju so ustanovili novo skrajno desno politično skupino Domoljubi za Evropo, ki jo je zasnoval madžarski premier Viktor Orban. V njej bodo sodelovali tudi evroposlanci iz vrst francoskega Nacionalnega zbora in italijanske Lige. Obeta se jim, da bodo tretja največja parlamentarna skupina s 84 poslanci.
Macron z 'izrabljeno podobo' izginil. Lovec na naciste: 'Bojim se skrajne levice'
06. 07. 2024 17.08Potem ko je skrajna desnica zmagala v prvem krogu predčasnih splošnih volitev v Franciji, so stranke levice in sredine pozvale k fronti proti skrajni desničarski stranki. Ta praksa v francoski politiki obstaja že desetletja in je delovala. A tokrat se zdi, da se bodo morali Macron in sredinski zavezniki pogledati v ogledalo in končno razmisliti o lastnih napakah, ki vodijo v vzpon ekstremizmov.
Orban z novim skrajno desnim političnim zavezništvom v EU
30. 06. 2024 13.30Da se zadeve na evropskih tleh vse bolj obračajo v desno, dokazuje tudi najnovejša poteza madžarskega premierja Viktorja Orbana. Skupaj s svojo politično skrajno desno stranko Fidesz je sklenil zavezništvo z avstrijsko svobodnjaško stranko (FPÖ) in češkim gibanjem Akcija nezadovoljnih državljanov (ANO) v upanju, da bodo postali nova skupina v Evropskem parlamentu. Cilj je, da bi skupina, imenovana "Domoljubi Evrope", postala največja desničarska skupina v EU.
Ursuli von der Leyen drugi mandat na čelu Evropske komisije?
25. 06. 2024 14.13Pogajalci Evropske ljudske stranke (EPP), socialistov (S&D) in liberalcev (Renew) so po navedbah virov pri EU dosegli dogovor o tem, da bo nemška političarka Ursula von der Leyen še naprej vodila Evropsko komisijo. Vodenje Evropskega sveta naj bi prevzel socialist Antonio Costa. Neformalni dogovor bodo morali zdaj potrditi voditelji članic.
Kaj čaka novoizvoljene poslance in zakaj se je von der Leynova prismejala na oder?
10. 06. 2024 08.47Največ sedežev v Evropskem parlamentu so tudi na tokratnih volitvah dobile stranke EPP, S&P in Renew ter tako ohranile večino. In naslednji koraki? 720 evropskih poslancev bo moralo na prvem plenarnem zasedanju izbrati predsednika Evropskega parlamenta pa tudi predsednika Evropske komisije. Glede na zmago njene EPP se še en petletni mandat nasmiha trenutni predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen.
Kdo je praznoval in kdo žaloval?
10. 06. 2024 06.01Končale so se evropske volitve, jasno pa je, da vsi danes ne praznujejo. Medtem ko se je desnica v Evropi močno okrepila, so imeli drugi za seboj težko noč. Tako težko, da je denimo francoski predsednik razpustil parlament in razpisal nove volitve.
SD en mandat, Han priznal poraz koalicije
09. 06. 2024 22.43Po več kot 95 odstotkov preštetih glasih kaže, da bo stranka SD dobila enega evropskega poslanca, kar je bil po besedah predsednika SD Matjaža Hana njihov realen cilj. Ne glede na izid ima SD za ponedeljek sklicano predsedstvo stranke, Han je še pred končnimi uradnimi rezultati priznal, da je koalicija, ki se ji obetajo trije mandati, na teh evropskih volitvah doživela poraz.
Vzpon skrajne desnice: velika zmagovalka v Franciji, Italiji in Avstriji
09. 06. 2024 11.33Evropa je glasovala. Obe skrajno desni politični skupini sta se na račun dobrih rezultatov v več državah okrepili, a EPP skupaj z S&D ter liberalci ohranja večino. Je pa velika zmaga skrajne desnice prinesla nove volitve v Franciji.
Von der Leynova: Zmagali smo
09. 06. 2024 22.07EPP, S&D in Renew bodo glede na delne izide evropskih volitev, ki so potekale od četrtka do nedelje, tudi v desetem sklicu Evropskega parlamenta ohranile večino. Skupaj naj bi imele 409 sedežev v 720-članskem parlamentu. Od tega EPP 191, S&D 135, Renew pa 83. Trenutno imajo v parlamentu s 705 člani 176, 139 in 102 poslanca.
Evropa v pričakovanju vzpona skrajne desnice
06. 06. 2024 11.06Leta 2000 je Evropska unija zaradi vstopa svobodnjakov (FPÖ) v vlado Avstrijo kaznovala s sankcijami. Četrt stoletja pozneje se njim sorodnim strankam obetajo najuspešnejše evropske volitve v zgodovini. Javnomnenjske raziskave kažejo, da bomo priča vzponu skrajne desnice.
Nemec, Tomčeva, Prebilič, Gregorčič: kdo ima večino v Evropskem parlamentu?
31. 05. 2024 06.00V oddaji 24UR ZVEČER so se v sredo soočili Romana Tomc iz SDS, Matjaž Nemec iz vrst SD, Vladimir Prebilič iz stranke Vesna in Peter Gregorčič iz SLS. Preverili smo njihove izjave o večini v Evropskem parlamentu, o vodenju Evropske komisije, priznanju Palestine ...
Kdo je za priznanje Palestine in zakaj Tomčeva pravi, da je to fiasko naše politike?
30. 05. 2024 06.00Kje smo glede varnosti in migracij v Sloveniji, kaj menijo o priznanju Palestine in kaj je zanje zelena agenda Evropske unije? V oddaji 24UR ZVEČER so se soočili Romana Tomc iz SDS, Matjaž Nemec iz vrst SD, Vladimir Prebilič iz stranke Vesna in Peter Gregorčič iz SLS.
Krogle, noži, bombe: atentati, ki so pretresli Evropo (in svet)
15. 05. 2024 22.38Najodmevnejši atentat v zgodovini je bil umor ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja, zaradi opravljanja svoje funkcije pa so umirali tudi evropski politiki. Srbski premier Zoran Đinđić je bil ustreljen v srce, za španskega predsednika vlade je bila usodna bomba baskovske separatistične organizacije. Umor švedskega premierja, ki je obležal v mlaki krvi, je več kot 30 let ostajal neraziskan. V Sloveniji bi bil napad lahko usoden za Boruta Pahorja, duhove pa še vedno buri tudi atentant na Ivana Krambergerja, znanega tudi kot "dobrega človeka iz Negove".
V finišu vlaganja kandidatur za evropske volitve še eno presenečenje?
05. 05. 2024 19.51Po burnem političnem razhodu s premierom Golobom v zadnjem hipu podporo volivcev zbira tudi Klemen Grošelj, dosedanji evroposlanec LMŠ in Gibanja Svoboda. Za kakšno politično alternativo gre? In kdo so ljudje, ki mu pri tem pomagajo? Ob tem pa tudi zgodnji politični ultimat, ki ga je v imenu svoje politične družine evropskih socialistov postavil nosilec liste SD Matjaž Nemec.
Tariq Ali: Spreminjanje zgodovine je rezultat ozkoglednega nacionalizma
21. 04. 2024 11.36"Pomembno je, da ljudje vedo, kaj se je zgodilo v preteklosti, da ne prikrivajo zgodovine ali lažejo o njej," poudarja britansko-pakistanski aktivist in pisatelj Tariq Ali. Že v svojih najstniških letih se je uprl vojaški diktaturi in moral zapustiti Pakistan. Med vietnamsko vojno je bil eden vodilnih mirovnih aktivistov in s tem navdahnil Micka Jaggerja in Johna Lennona, ki sta mu posvetila pesmi. S svojo zadnjo knjigo o Churchillu je razjezil številne Britance. O vsem tem in o razlogih, zakaj mednarodno skupnost v svojih delih zapisuje v navednicah, smo se z njim pogovarjali med njegovim nedavnim obiskom v Ljubljani.
'Vučić je volitve prikazal kot boj na življenje in smrt za prihodnost Srbije'
16. 12. 2023 13.16V Srbiji bodo v nedeljo potekale predčasne parlamentarne in lokalne volitve. Čeprav vodja Srbske napredne stranke (SNS) ne kandidira več, je glavni obraz predvolilne kampanje srbski predsednik Aleksandar Vučić. SNS bo glede na javnomnenjske ankete na volitvah zmagala.
Od antifašizma do boja proti 'totalitarizmom'
06. 05. 2023 09.36Zmaga antifašističnih sil, ki so jih tvorili pretežno socialisti, komunisti in social demokrati ter v manjši meri liberalci različnih predznakov, nad fašizmom v drugi svetovni vojni, je fašizem politično, teoretsko in ideološko delegitimirala. Fašizem je bil poražen s skupnimi močmi socialističnega in liberalistično-kapitalističnega tabora. Vendar je njegova zgodovinska delegitimacija bila zgolj prvi korak v veliko bolj pomembnem procesu – delegitimaciji socializma in postavljanju kapitalizma in liberalizma kot dveh edinih možnih ekonomskih in politično-ideoloških temeljev sodobnih družb.
Na povabilo Goloba v Slovenijo prispel španski premier Pedro Sanchez
17. 02. 2023 11.48Na uradni obisk v Slovenijo je prispel španski premier Pedro Sanchez, ki ga na Brdu pri Kranju gosti premier Robert Golob. Gre za prvi uradni obisk tujega voditelja na povabilo slovenskega premierja. Ob prihodu je Sancheza na brniškem letališču pozdravila zunanja ministrica Tanja Fajon. Kot je sporočila, sta govorila o socialni demokraciji, krepitvi odpornosti in okrevanju gospodarstev in družb.
Manipulacije, zavajanje in boj za glasove na referendumih
23. 11. 2022 07.44Na družbenih omrežjih so se pojavile zavajajoče objave, ki sicer spominjajo na referendumsko kampanjo 3xZA, vendar skušajo avtorji z njimi pod pretvezo, da gre za objave koalicijskih strank in Inštituta 8. marec, volivce nagovoriti, naj na referendumih glasujejo proti. Koalicijske partnerice so že napovedale, da bodo zaradi slednjega vložile kazensko ovadbo, zdaj pa so ukrepanje po pravni poti napovedali tudi v Inštitutu 8. marec, v katerem bodo objave predložili odvetnici. Ob tem so poudarili, da je zaskrbljujoče tudi, da ljudje sploh ne vedo, da referendumi potekajo ter o čem se na njih glasuje. O manipulacijah na referendumih so medtem spregovorili tudi trije poslanci SDS, stranke koalicije pa so volivce pozvale, naj pokažejo, da 24. april ni bil le naključje.