Kako spimo Slovenci? Naspanih le 62 odstotkov odraslih

Ob svetovnem dnevu spanja, ki je ključno za telesno in duševno zdravje v vseh življenjskih obdobjih, strokovnjaki opozarjajo, da Slovenci vse slabše spimo.

Vse več otrok, mladih in starejših namreč trpi zaradi nespečnosti in slabega spanca, kar resno ogroža zdravje. A kljub njegovi pomembnosti poznamo kar 90 različnih motenj spanja, ki prizadenejo med 10 in 30 odstotkov otrok in odraslih. 

Kaj pravijo številke?

Podatki kažejo, da je spanec Slovencev tako po dolžini kot tudi kakovosti zelo slab. Le 62 odstotkov odraslih namreč spi skladno s priporočili, so pojasnili strokovnjaki. "S čimer govorim, da naj bi odrasli med 18 in 64 letom spali približno 7 do 9 ur spanja dnevno, v največjem deležu glede na njihove potrebe in starejši od 65 let vsaj 7 do 8 ur nočnega spanja," je razložila Brigita Zupančič Tisovec z NIJZ.

Dodaja, da so še bolj neprespani mladostniki, stari med 15 in 17 let.  

"Ti podatki kažejo, da samo ena petina otrok spi skladno s priporočili za njihovo starost. Torej štirje od petih otrok ne spi dovolj, starih 15 do 17 let, so kronično ne naspani in svojo mladost preživljajo na tak način," še pojasnjuje.

Vodja sektorja za varnost in zdravje pri delu Nikola Petrišič kljub temu pravi, da se zavedanje o pomembnosti spanca povečuje, med drugim tudi v delovnem okolju: "Vemo, da če smo utrujeni na delovnem mestu, naša učinkovitost pada. Obstaja tudi večja verjetnost za napake in posledično tudi nezgode pri delu."  

Delodajalci se med drugim srečujejo tudi z izzivi na področju nočnega dela. Starejše generacije ga ne želijo več opravljati, mladi pa se vedno bolj zavedajo pomembnosti zdravega življenjskega sloga, ki med drugim vključuje tudi spanec.  

Predsednica zbornice Zveza Monika Ažman je izpostavila primer pediatrične klinike v Ljubljani: "Zadnji podatek, ki so mi ga medicinske sestre same povedale je da je od 430 zaposlenih medicinskih sester v nočnem delu razporejenih le še 70."

Dejala je še, da z nočnim delom pridejo tudi motnje spanca in druge težave. Zato meni, da bi se nočne izmene morale začeti upoštevati kot izreden pogoj dela. Do takrat pa lahko tudi delodajalci poskrbijo za boljšo kakovost spanca zaposlenih.  

"Če popoldne, v svojem prostem času ne odklopimo od službenih obveznosti, smo pod stresom in mogoče se tudi sredi noči zaradi kakšne stresne situacije, ki smo jo doživeli v službi ali pa zaradi obveznosti, ki nas čakajo prihodnji dan slabo spimo," pravi Petrišič.

Da na spanec vplivajo tudi številni drugi dejavniki je potrdila Zupančič Tisovčeva: "Kako smo telesno dejavni, kako preprečujemo sedeč življenski slog, kakšni so naši popoldanski in večerni obroki, kakšna hrana; konzumiranje različnih poživil kot recimo kofeina in podobnih stvari, konzumiranje alkohola vse to lahko moti naše spanje," ki se še pošali, da smo naspani lepši in tudi prijetnejši.