Nemec, Tomčeva, Prebilič, Gregorčič: kdo ima večino v Evropskem parlamentu?

Kdo vodi Evropsko komisijo?

Matjaž Nemec, nosilec liste SD pravi, da je EU v težavah, "ker je vodstvo Evropske komisije že 20 let v rokah ELS." 

Kdo so predsedniki komisije zadnjih 20 let? Leta 2004 je vodenje prevzel José Manuel Barroso, nato Jean-Claude Juncker in trenutno Ursula von der Leyen. Vsi trije so bili poslanci Evropske ljudske stranke. 

Vladimir Prebilič, nosilec liste Vesna - Zelena stranka pravi, da evropska ljudska stranka in evropski socialisti vodijo Evropo zadnjih 20 let in da so "skoraj vsi predsedniki Evropske komisije, odkar smo v EU, prihajali iz desne stranke".  Po mnenju Požgana trditev drži, saj sta ELS in Socialisti vodilni politični skupini vse od prvih neposrednih volitev v EP leta 1979.

Kdo ima večino v Evropskem parlamentu?

Po besedah Prebiliča ima "večino v parlamentu Evropska ljudska stranka (ELS), skupaj s socialisti." 

 V Evropskem parlamentu sedi 705 poslancev. Evropska ljudska stranka jih ima 176 oz. 24,96 odstotka, Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov pa 139 poslancev oz. 19,72 odstotka. Skupaj imata torej 44,68 odstotka vseh poslancev v parlamentu, kar ni večina, zato izjava Prebiliča ne drži. 

Romana Tomc, nosilka liste SDS, je izjavo replicirala: "Evropska ljudska stranka je največja stranka, še daleč nima večina. Nas je 705, ELS ima nekaj manj kot 200 glasov."

 Največja stranka Evropskega parlamenta je Evropska ljudska stranka, ki ima 176 poslancev oz. 24,96 odstotka, torej nima večine. Je večina na levi strani, kot trdi Romana Tomc? Kot pojasnjuje Požgan, "je večina res na levi strani, če med leve štejemo politične skupine Levico, Socialiste, Zelene in Liberalce (355 poslancev)."

Danski parlament o priznanju Palestine

Tomc pravi, da je "danski parlament sprejel odločitev, da ne bodo priznali Palestine".

Izjava drži, pojasnjuje magistrica razvojnih študij Lara Bandi, namreč v torek, 28. maja, je danski parlament zavrnil predlog zakona o priznanju Palestine, saj naj ne bi izpolnjevala določenih predpogojev za neodvisno državo. 

Prebilič je temu dodal, da je Palestino priznalo 143 držav. A doslej je Palestino priznalo 145 članic Združenih narodov. Na isti dan – 28. maja – so jo priznale Irska, Španija in Norveška. 

Ustavno sodišče

Peter Gregorčič, nosilec liste SLS, pravi, da "naše institucije pravne države ne delujejo. Greste na Ustavno sodišče, ne najdete pravice. Sedaj se je to zgodilo slovenskim sodnikom, odločba ustavnih sodnikov ni uresničena". 

Izjava je zavajajoča, ocenjuje Požgan. Ustavno sodišče je odločilo v prid slovenskim sodnikom. Res pa je, da se odločba Ustavnega sodišča zaenkrat še ne izvaja. 

Kdo vlada Evropi?

"Leva politika, ki je do sedaj leta in leta vladala Evropi, je sedaj tudi s svojimi zelenimi politikami ali pa politiko odprtih vrat šla predaleč," meni Tomčeva. 

Kot pravi Požgan, izjava ne drži, saj je od volitev v evropski parlament leta 1999 večino osvojila Evropska ljudska stranka, torej politična skupina na ravni EU, ki povezuje desno usmerjene stranke držav članic EU. Iz vrst ELS je potem bil tudi predlagan in nato imenovan predsednik/predsednica Evropske komisije, izjema je Romano Prodi (1999–2004), ki je bil del liberalnih demokratov. Če že, potem od leta 1999 torej EU večinsko 'vlada' desna politika. 

Kreatorji zelene politike

Tomc pravi, da so "zeleni kreatorji zelene politike, ki je povzročila mnogo težav ljudem, gospodarstvu in kmetom ... kreator zelene politike je bil gospod Timmermans".

Po mnenju Požgana je izjava zavajajoča, kajti zeleno politiko EU je podprla večina v parlamentu, vključno s podporo ELS. Prav tako Frans Timmermans ni bil del Skupine Zelenih, ampak kot član socialno-demokratske stranke del politične skupine Zveze socialistov in demokratov in na zadnjih volitvah v parlament celo njihov vodilni kandidat. Po volitvah je bil imenovan za podpredsednika Evropske komisije, pristojnega za zeleni prehod (do leta 2022).

Nemčija in jedrska energija

Peter Gregorčič: "Nemčija se je odpovedala jedrski energiji in sedaj ima večje izpuste CO2, kot jih ima Francija."

Po mnenju Lare Bandi je izvaja zavajajoča, kajti Nemčija je aprila 2023 res zaprla zadnje tri jedrske elektrarne. Podatki pa kažejo, da je leta 2023 izpustila 73 milijonov ton manj toplogrednih plinov kot leta 2022, ko so v državi še delovale jedrske elektrarne. Izjava, da zdaj proizvede več izpustov CO2 kot Francija je zavajajoča, saj Nemčija res proizvede več CO2, ampak to ni novost. Nemčija že več kot 30 let proizvaja bistveno več izpustov CO2 kot Francija.

Sestava parlamenta po volitvah

"Sedaj, ko je več desnosredinskih vlad kot levosredinskih vlad, bo v naslednjem mandatu tudi sestava komisije drugačna. Ko bo konec volitev, bo drugačna sestava Evropskega parlamenta in Evropskega sveta," napoveduje Tomčeva. 

Tomčeva v izjavi zavaja, tako Požgan, ker izidi evropskih parlamentarnih volitev neposredno vplivajo zgolj na sestavo parlamenta. Kandidate za evropske komisarje predlagajo države in niso odvisni od volitev v evropski parlament. Prav tako se sestava Evropskega sveta ne bo spremenila po volitvah, saj so člani Evropskega sveta predsedniki držav in vlad držav članic, ki svoj mandat dobijo na nacionalnih (ne evropskih) volitvah. 

Alternativa konzervativnim evropskim politikam

Po mnenju Nemca je "zavezništvo socialistov in demokratov edina alternativa konzervativnim evropskim politikom." 

Nemec zavaja, meni Požgan, ker je v evropskem parlamentu sedem političnih skupin. Poleg Zavezništva socialistov in demokratov sta vsaj še dve politični skupini, ki sta na zmerno levem polu političnega spektruma – Zeleni in Renew Europe Group (liberalci). 

Slovenska politika

Gregorčič pravi, da se zavzema za "slovenskega kmeta, slovenskega podjetnika ... Če bi se slovenska politika začela ukvarjati z ljudmi, s strani katerih je izvoljena, potem bi bilo vse boljše in lažje".

Po mnenju Požgana je izvaja zavajajoča, kajti volilno pravico na evropskih volitvah imajo vsi polnoletni državljani RS in tudi vsi državljani EU, ki imajo v Sloveniji stalno prebivališče. Evropski poslanci torej ne zastopajo samo interesov slovenskih državljanov, ampak vseh državljanov EU, ki imajo v Sloveniji stalno prebivališče.

Retorika distanciranja 

Gregorčič obžaluje retoriko distanciranja. "Izločanje kateregakoli politika pomeni izločanje volivcev." 

Distanciranje od politične skupine skrajno desnih in konzervativnih strank ni isto kot izločanje, pojasnjuje Požgan. Predstavniki teh političnih strank bodo na ravni EU še vedno sodelovali v političnem procesu. Distanciranje v tem kontekstu pomeni, da so določene politične skupine napovedale, da se v primeru, ko/če bodo sodelovale pri oblikovanju večine v evropskem parlamentu, ne bodo povezovale s skrajno desnico. Gre za običajen postopek politične konsolidacije po volitvah, podoben tistemu, ki ga poznamo na ravni držav, kjer stranke s podobnim programom poskušajo oblikovati vladajočo koalicijo strank (če zmagovalec volitev nima večine v predstavniškem organu – parlamentu). Zato je izjava, po mnenju Požgana, zavajajoča.