Grošelj, Tomičeva, Lipušček: koliko lobistov želi v Bruslju vplivati na zakonodajo?

Koliko je lobistov?

Po mnenju Violete Tomič, nosilke liste Nič od tega, ima Evropski parlament zelo malo moči, kajti tako je, kot se odloči Evropska komisija. "Vladajo skupaj z 12 tisoč registriranimi lobisti, ki se nahajajo v Bruslju."

Evropski parlament, Svet Evropske unije in Evropska komisija imajo skupni register za preglednost, ki zajema lobiste, torej skupine in organizacije, ki poskušajo vplivati na oblikovanje ali izvajanje politike in zakonodaje EU. Izjava Violete Tomič drži, trenutno je registriranih 12.631 lobistov. 

Pri tem nosilec liste Zeleni Slovenije Klemen Grošelj poudari, da je lobistov malo več kot 12 tisoč. 

Evropsko računsko sodišče v poročilu o lobiranju pri institucijah EU opozarja, da ima sistem za preglednost vrzeli, saj lahko lobistični stiki register zaobidejo. Revizorji poudarjajo, da morajo biti lobisti registrirani samo za sestanke z uslužbenci na najvišjih položajih in da je treba poročati zgolj o vnaprej načrtovanih sestankih. Spontanih sestankov, nenačrtovanih telefonskih klicev in elektronske pošte ni treba uradno evidentirati, za sestanke z uslužbenci, ki so podrejeni generalnemu direktorju, torej večina zaposlenih, pa se lobistom ni treba registrirati. Zato je pravilno sklepanje Grošlja, da je lobistov dejansko več kot 12 tisoč. 

Violeta Tomič o predsedniku Ukrajine

Tomičeva pravi, da je "17. maja predsednik vlade podpisal varnostni sporazum z Zelenskim, ki ni več predsednik, potekel mu je mandat. Med vojno ne morejo imeti volitev, ampak tukaj so določeni mednarodni pravni zakoni, do kdaj lahko še zavlačuje. Ta sporazum je tudi za Slovenijo velika grožnja."

Izjava ne drži, saj sporazum med Zelenskim in Golobom ni bil podpisan, pojasnjuje magistrica evropskih študij Lara Bandi, opravila sta namreč samo pogovor glede sodelovanja na področju obrambe in podpisa varnostnega sporazuma. Kot je zapisal Zelenski na omrežju X, naj bi ga državi podpisali ob prvi priliki. 

Izjava, da Zelenski ni več predsednik Ukrajine, je zavajajoča, dodaja Bandijeva. Mandat bi mu moral prenehati 20. maja 2024, a volitev novega predsednika zaradi vojnega stanja ni bilo. V ustavi Ukrajine pa je v 108. členu zapisano, da predsednik Ukrajine izvaja svojo funkcijo, dokler funkcije ne prevzame novoizvoljeni predsednik. Res pa je, da v ustavi ni eksplicitno zapisano, da se predsedniku mandat podaljša do izteka izrednih razmer, medtem ko je v 83. členu določeno podaljšanje mandata samo parlamentu, in sicer do dneva prvega zasedanja prve seje parlamenta, izvoljenega po preklicu vojnega oz. izrednega stanja. Ob tem strokovnjak za mednarodne odnose doc. dr. Jure Požgan poudarja, da mednarodno pravo tega ne določa, saj bi šlo za poseg v notranje zadeve držav, pojasnjuje Požgan. Trajanje izrednega stanja in postopki glede volitev so pristojnost države in njenih zakonskih določil oziroma ustave.

Koliko umrlih, koliko razseljenih?

Po besedah nosilca liste Desus in Dobra država Uroša Lipuščka je med vojno v Ukrajini doslej umrlo "najmanj 500.000 mladih fantov, narodi izginjajo pred našimi očmi", podatku je dodal, da se je nekaj 10 milijonov Ukrajincev v tem času izselilo. Navedbo je podprla Tomičeva, ki je dejala, da zunaj Ukrajine živi že več kot 10 milijonov Ukrajincev.

V zadnjem poročilu misije Združenih narodov za spremljanje človekovih pravic v Ukrajini so februarja potrdili 30.457 žrtev, od tega 10.582 smrti in skoraj 20 tisoč ranjenih. Kot so opozorili, je dejansko število, tudi smrti, najverjetneje bistveno višje. Po podatkih OZN je med vojno v Ukrajini humanitarno pomoč doslej potrebovalo že več kot 14 milijonov ljudi. Notranje razseljeni so skoraj štirje milijoni prebivalcev, 6,5 milijona je beguncev, ki so zbežali v sosednje države, največ jih še danes živi na Poljskem, Madžarskem, v Moldaviji, številni so odšli po vsem svetu. 

Lipušček in Tomičeva ne navajata točnih podatkov, zato smo njuni izjavi na dejstvomeru označili z ne drži. 

Koliko za JEK 2?

Grošlja je pri oceni stroška za gradnjo JEK 2, ki ga je pripravila Gen energija, zmotilo, "da imamo zdaj razpon v tehnologiji od 1000 MWh bloka do 1650 MWh, ceno od 9,6 mrd. do 16,4 mrd. Tukaj bi volivci zaslužili bolj natančno tehnološko in finančno konstrukcijo projekta."

A številke so naslednje: razpon elektrarne moči je Grošelj pravilno navajal, zmotil pa se je pri strošku gradnje. Namreč Gen energija vrednost investicije ocenjuje med 9,3 in 15,4 milijarde evrov. 

Potresno nevarno?

Lipušček poudarja, da je francoski inštitut za varnost IRSN ocenil, da jedrska centrala leži na nevarni potresni prelomnici, zato se mora stroka o tem izreči.

Francoski inštitut za jedrsko in sevalno varnost IRSN (ustanova, ki svetuje upravnim organom s področja jedrske varnosti) je v letu 2013 v pismu NEK zapisal, da lokacija v Krškem ni primerna za graditev jedrske elektrarne, ker je v bližini aktivne tektonske prelomnice Libna. Za novo jedrsko elektrarno pa, da bi morali poiskati drugo lokacijo, so pismo povzeli v Fokusu – društvu za sonaraven razvoj. 

Priznanje Palestine

Po besedah Violete Tomič je "Slovenija v okviru bivše države Jugoslavije Palestino priznala že leta 1988." Po mnenju Lare Bandi je izvaja zavajajoča, kajti to ne pomeni avtomatičnega priznanja Palestine s strani Slovenije po razpadu SFRJ. Požgan dodaja, da jo je res priznala leta 1988, "a je to brezpredmetno, ker Palestina takrat še ni bila mednarodno priznana (tj. de iure država). Vsako novo državo oziroma mednarodno nepriznano državo (entiteto) mora Slovenija zato na novo eksplicitno priznati."

Grošelj o vojaški intervenciji Nata

Grošelj trdi, da "nihče v Natu ni rekel, da bo vojaško interveniral v Ukrajini." Kot pojasnjuje Bandijeva, Nato sicer Ukrajini ponuja pomoč in podporo, so pa njegova dejanja obrambna in niso namenjena izzivanju nadaljnjega konflikta, takega, ki bi se lahko razširil zunaj Ukrajine. Je pa francoski predsednik Macron februarja 2024 dejal, da ne bi smeli izključiti napotitve zahodnih enot za boj proti Rusiji na terenu v Ukrajini. Njegov predlog je sicer Nato zavrnil in potrdil, da vojaške enote v Ukrajino ne bodo poslane. Požgan dodaja, da Nato tega namena nikoli ni izrazil, so se pa pozivi k intervenciji pojavljali na strani držav članic Nata, a tega ne smemo enačiti z Natom.

Simbolna vloga Norveške

Po mnenju Grošlja ima Norveška "pomembno simbolno vlogo, je tista država, ki je omogočila začetek mirovnega procesa med Palestinci in Izraelci v 90. letih". 

Bandijeva in Požgan ocenjujeta, da izjava drži. Norveška vlada je leta 1993 vodila pogajanja med Izraelom in Palestino, ki so predstavljala začetek mirovnega procesa, imenovanega tudi proces iz Osla. V Oslu so se takrat prvič sešli predstavniki države Izrael in Palestinske osvobodilne organizacije. Podpisan je bil t. i. sporazum iz Osla, ki je prvič predstavil idejo dveh držav. Norveška ni bila izbrana naključno, saj je v mednarodni skupnosti velikokrat prepoznana kot nevtralni posrednik, dodaja Požgan.