Včasih so rekli, prej boš začel delati, prej boš končal

Z  Gregorjem Varlecem se dobimo pred podjetjem, v katerem dela 34 let. Verjame, da bo v njem dočakal čas, ko bo še zadnjič oddelal osemurni delovnik, zaprl delovno omarico in odšel v zasluženi pokoj. "Vemo, kakšne so pokojnine, ne prav visoke," nam pravi glede pričakovanj o njeni višini, a bolj kot to ga žuli, da se čas upokojitve zaradi napovedane pokojninske reforme vse bolj oddaljuje. Če bo obveljal predlog reforme ministrstva za delo, o kateri so pogajanja s socialnimi partnerji končana, vlada pa želi, da bi bila zaradi pričakovanih milijonov iz Bruslja sprejeta čim prej, se bo starostno upokojil, ko bo star 62 let. Takrat bo imel za seboj 45 let dela. Ne lahkega.

S temi rokami, nam pokaže nanje, sem preložil včasih tudi 10 do 15 ton na dan. Da zmorem tako delo, mi pomaga šport, s katerim se ukvarjam v prostem času, razlaga, a, kot pravi, se tudi njemu leta vse bolj poznajo.

Če začneš delati zgodaj, si kaznovan – kritika predlagane reforme

Varlec se je zaposlil pri 17 letih, potem ko je uspešno končal poklicno šolo. Danes je star 51 let, v podjetje, v katerem dela, se spominja, je prišel le začasno, a ostal do danes. "Delam na ploščinskem laserju, električnih škarjah in stiskalnicah," opisuje svoje delo. Dviguje razna bremena, med drugim železne plošče. Kot pravi, je danes zaradi laserja nekoliko lažje, v preteklosti pa je bilo to delo težaško.  40 let delovne dobe bo dopolnil pri 57. letih, a se tudi po zdaj veljavnem zakonu pri teh letih še ne bi mogel upokojiti. 

Danes se je mogoče starostno upokojiti ob pogojih 60 let starosti in 40 let zavarovalne dobe. Po predlogu ministrstva bi bilo za upokojitev še vedno dovolj 40 let dela, medtem ko bi upokojitveno starost z današnjih 60 let zvišali na 62 let, vendar postopoma. Leta 2028 bi se lahko v primeru 40 let zavarovalne dobe upokojili s šestdesetimi leti in tremi meseci. Starost bi se v naslednjih letih zviševala, in sicer do leta 2035. Naj bi bilo mogoče pa tudi z novo reformo starostno mejo, tako kot velja že danes, zniževati na račun otrok, služenja vojaškega roka ali zgodnjega vstopa v zavarovanje.

Bi morali upoštevati le zavarovalno dobo 40 let?

Varlec je prepričan, da bi morali kot pogoj za starostno pokojnino upoštevati le to, ali si dosegel 40 let dela. "Če človek fizično dela, jaz mislim, da je to zvrhan koš, da je dovolj." Kot pravi, je že 40 let dela v proizvodnji za telo velik napor.

"Naj tisti, ki predlagajo, da bi delali do 62. leta starosti, pridejo za teden ali mesec delat v delavnico, pa bodo videli, kako je fizično delati vse življenje," je kritičen.

Podobnega mnenja je Anton Puškarič. Tudi on je zaposlen v proizvodnji, kot preddelavec na liniji izdelave žarometov za športne avtomobile. "Vsako izmeno premečeš par ton, vsako orodje je težko več kot 30 kilogramov, treba ga je večkrat dvigniti, prestaviti, za desni žaromet potrebuješ drugačno orodje kot za levega," razlaga svoje delo v družbi Hella Saturnus.

Puškarič, ki se je zaposlil pri devetnajstih, pa ima to srečo, da odhaja v pokoj že čez devet mesecev, zato se s predlagano pokojninsko reformo ne obremenjuje. Veseli se upokojitve in težko si predstavlja, da bi moral delati dlje. Prepričan je, da ga ni človeka, ki je večino časa delal dvo - ali triizmensko delo in bi želel podaljševati delovno dobo. 

Vendarle pa bi se lahko Varlec tudi po novem predlogu reforme upokojil že pred 62. letom, saj bi lahko starostno mejo zniževal s tem, da je začel delati pri 17. letih starosti.

Kdo sploh želi zaposlovati starejše delavce?

Tako Varlec kot Puškarič menita, da bo, če bo treba delati dlje, še več bolniških. In kdo si sploh želi zaposlovati starejše delavce, se sprašujeta. Zahteve so danes vse večje, pridejo novi ljudje, z novimi idejami, z novo tehnologijo in za starejše je to res težko, ocenjuje Puškarič, medtem ko je Varlec prepričan, da bodo podjetja težko našla v proizvodnji delo za starejše ljudi.

Koga bi raje zaposlili v svojem podjetju, nekoga, ki mu je delo vrednota, pa je starejši, ali nekoga, za katerega delo ni vrednota, pa čeprav je mlajši, nas izzove Damir Battisti iz družbe Adecco, ene večjih agencij za zaposlovanje pri nas. Battisti sicer ne želi biti kritičen do mladih, pravi pa, da okolje, v katerem živimo, hitrost podatkov, mladim omogoča, da se lahko odločajo drugače in da služba ni prva stvar, o kateri bi razmišljali po srednji šoli ali po dokončanem študiju. Medtem je za starejše bilo delo vedno neka vrednota, tako je izhajalo že iz vzgoje, je prepričan. "Jaz se spomnim, babice so že v šoli govorile, kam boš pa pozneje šel delat. Tukaj so se stvari drastično spremenile."

Battisti pove, da so delodajalci pri njih že velikokrat iskali starejše delavce, med drugim voznike avtobusov. Se pa strinja, da je drugače, ko gre za fizično delo. V tem primeru morajo delodajalci za take delavce poiskati primerno delovno mesto.

Starih 60 in več let skoraj še enkrat toliko kot v času osamosvojitve

Zakaj je potreben dvig starostne meje? Živimo dlje, starejših je vse več in dlje tudi uživamo pokojnino. Če želimo imeti dostojne pokojnine, ki že danes za nekatere niso, bomo morali dlje tudi delati.

Profesor dr. Sašo Polanec, ekonomist z ljubljanske Ekonomske fakultete, opozarja na znano dejstvo, namreč, da se tudi v Sloveniji življenjska doba podaljšuje, v zadnjih letih sicer manj kot v preteklosti. "Skozi daljše obdobje pa za, recimo, osem let, na leto v povprečju tam za tri mesece." Polanec zato meni, da bi bilo smiselno, da se starostne meje avtomatizirajo, po njegovem bi morali slediti Švedski. Tam se starost upokojitve prilagaja pričakovani življenjski dobi in ne vplačanim prispevkom ali zavarovalni dobi.

O podaljšanju življenjske dobe govori vse več prebivalcev Slovenije, ki so stari 60 in več let. Njihov delež se je po podatkih Statističnega urada RS od osamosvojitve leta 1991, ko je bilo prebivalcev v tej starostni skupini 317.706, kar je bilo 16,2 odstotka vseh prebivalcev, povečal za 92,9 odstotka. Po zadnjih podatkih Statističnega urada je bilo namreč lani pri nas starih 60 in več let 612.690 oseb oziroma 28,8 odstotka vseh prebivalcev.

Dvakrat toliko kot ob osamosvojitvi leta 1991 pa je bilo na začetku lanskega leta pri nas prebivalcev, starih najmanj 65 let oziroma 462.512. 

Ob osamosvojitvi za enega upokojenca delala dva zaposlena, danes eden in pol 

Leta 1991, ko je bilo pri nas dobrih 393.000 upokojencev, je bilo razmerje med številom zaposlenih in številom upokojencev 2,08 v prid zaposlenim. To pomeni, da sta za upokojenca delala več kot dva zaposlena, ki sta plačevala prispevke za socialno varnost in tako polnila pokojninsko blagajno. V naslednjih letih se je to razmerje slabšalo, dno pa doseglo leta 2013, ko je za enega upokojenca delal skorajda samo en zaposlen. Od takrat se je razmerje nekoliko izboljšalo, delno tudi zaradi tega, ker so med zavarovance vstopili študenti in dijaki s plačilom prispevkov od svojega dela. Lansko leto je bilo razmerje 1:55, kar je sicer nekoliko slabše kot leto prej. 

K boljšemu razmerju med zaposlenimi in upokojenci pa so v zadnjih letih pomembno prispevali predvsem tuji delavci, pravi ekonomist dr. Polanec. Prav zaradi njih je danes pokojninska blagajna v boljšem stanju, kot bi bila sicer.

Že nekaj časa tudi beležimo rekordno število zaposlenih. Lani je bilo zaposlenih 52,4 odstotka prebivalcev, upokojenih pa 29,3 odstotka. Pred desetimi leti je bilo zaposlenih 46,4 odstotka prebivalcev, starejših od 15 let, upokojencev je bilo 30,6 odstotka.

Mladi črnogledi – pokojnin za nas ne bo

Z mladostno zagnanostjo, entuziazmom prenaša digitalno znanje in spretnosti na starejše  26-letni Christjan Mastnak. Dela v Simbiozi, ki ponuja skupinske in individualne oblike neformalnega izobraževanja za starejše. Pravi, da uživa, čeprav gre za drugačno delo, kot se je zanj izobraževal. Končal je namreč program avtoservisni menedžment na Višji strokovni šoli v Celju.

22 let je bil star, ko je začel delati. Prej kot marsikateri njegov vrstnik, čeprav tudi on ne z mislijo na pokojnino. Danes redkokdo razmišlja, da bi moral začeti delati čim prej, zato da bi čim prej prišel do pokojnine, pravi Christjan. Mladih, ki danes vstopajo na trg dela pred 20. in celo pred 25. letom, je vse manj, kar pomeni, da jih bo veliko tudi pri 62. letih težko doseglo  40 let zavarovalne dobe. Da bi moral delati tako dolgo, Christjana ne moti, si pa težko predstavlja, da bi delal do 62. leta nekdo, ki dela v težki, kovinarski industriji.

So pa nekateri mladi glede pokojnin zelo črnogledi. Tudi Christjan, ki ima štiri leta zavarovalne dobe, ima take prijatelje. "Mislijo, da penzije sploh ne bo. Zaradi same demografske slike, v kateri smo."  Nenazadnje, podobno razmišlja tudi on.  V času naše upokojitve, pravi, bo že približno 30 odstotkov starejših od 65 let. Sprašuje se, ali bo s pokojninami, če jih že bodo dobili, sploh mogoče dostojno živeti. O tem je začel razmišljati zelo zgodaj, zato danes, najbrž kot eden redkih mladih, tudi varčuje. A kaj, ko si veliko mladih varčevanja za pokojnino niti ne more privoščiti.

Mladi začnejo delati vse pozneje

Mladi vstopajo na trg dela po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje vse pozneje. Število zavarovancev, starih od 15 do 34 let, se je decembra lani v primerjavi z decembrom leto prej zmanjšalo za 1,8 odstotka oziroma za 4.545 mladih. V zadnjih 22 letih se je število mladih zavarovancev, starih do 29 let, zmanjšalo za skoraj 20 odstotkov. Podatki Zpiza tudi kažejo, da se je lani število mladih zavarovancev do 34 let v primerjavi z letom 2002, zmanjšalo za več kot 50.000, medtem ko je bila povprečna pokojninska doba krajša za 1 leto in 10 mesecev.

"Od leta 2015 so vključeni v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za kar pridobijo pokojninsko dobo, vključeni tudi študentje in dijaki, ki delajo preko pooblaščenih organizacij. Po podatkih FURS-a jih je lani plačevalo prispevke 103.089, v povprečju pa so pridobili dva meseca in 18 dni pokojninske dobe. Med njimi je bilo 48,2 odstotka starih od 20 do 24 let, 40,2 odstotka starih od 15 do 19 let in 10,8 odstotka starih od 25 do 29 let."

Upokojitev brez 40 let pokojninske dobe

Po podatkih ZPIZ-a je bila decembra lani v primerjavi z decembrom 2023 pri ženskah povprečna pokojninska doba krajša za dva meseca, znašala je 18 let in 8 mesecev, medtem se pri moških ni spremenila, njihova povprečna pokojninska doba je bila 17 let in 8 mesecev.

Tisti, ki ne dosežejo 40 let pokojninske dobe, se lahko danes upokojijo pri 65 letih, vendar morajo imeti vsaj 15 let zavarovalne dobe. Tudi glede teh starostnih pokojnin je z novo pokojninsko reformo pričakovati dvig starostne meje, in sicer na 67 let. Tako kot dvig starostne meje za 40 let pokojninske dobe bi se tudi to zvišanje uveljavilo postopno oziroma s sedemletnim prehodnim obdobjem. Leta 2028 bi se v primeru, da bi imeli najmanj 15 let zavarovalne dobe, starostno upokojili pri 65 letih in treh mesecih starosti. Meja bi se v naslednjih letih zviševala do leta 2035, ko bi bila možna taka upokojitev pri 67 letih.

Daljše obdobje za izračun pokojnin, višji odmerni odstotek

Dva od predlogov iz pokojninske reforme, o kateri je vladna stran že končala pogajanja s socialnimi partnerji, pogodbo z njimi pa namerava podpisati naslednji teden, je tudi podaljšanje obdobja za izračun pokojnine, in sicer z zdajšnjih 24 zaporednih let na 40 let, z izločitvijo petih najslabših, ne nujno zaporednih let. Nekateri se bojijo, da bodo zato pokojnine nižje, a je ministrstvo za delo kot obliž na to predlagalo dvig odmernega odstotka. Z današnjih 63,5 odstotka bi se zviševal postopno do leta 2035, in sicer na 70 odstotkov.