Šarec, Brglez in Prebilič – bo NEK res deloval še 40 let?

Zeleni prehod in delovna mesta

"Če boste pogledali v sam zeleni dogovor (EGD), ki ga že imamo podpisanega, boste ugotovili, da zagotavlja 20 milijonov novih delovnih mest v 10 letih, pol od tega že v petih prihodnjih letih," je dejal Vladimir Prebilič, nosilec na listi Vesna.

Izjava Prebiliča ne drži, pojasnjuje doc. dr. Jure Požgan, strokovnjak za mednarodne odnose s Fakultete za družbene vede, ker Evropska komisija pričakuje, da naj bi zeleni prehod ustvaril en milijon delovnih mest do leta 2030. Po oceni Evropskega centra za razvoj poklicnega izobraževanja (CEDEFOP) bi lahko bilo ustvarjenih tudi 2,5 milijona novih delovnih mest do leta 2035. "Govoriti o tem, da EGD zagotavlja 20 milijonov novih delovnih mest v 10 letih, je na osnovi teh projekcij prenapihnjeno." 

Koliko časa bo delal Nek?

Vladimir Prebilič pravi, da "smo jedrska država in bomo naslednjih 40 let. To je dejstvo. Nek 1 bo delal še 40 let." 

Izjava Prebiliča ne drži, kajti januarja lani je ministrstvo za okolje in prostor izdalo okoljevarstveno soglasje za podaljšanje obratovalne dobe Nek s 40 na 60 let, do leta 2043. Deloval bo torej še 19 let. 

Prebilič je opozoril, da bo zeleni prehod očitno postal tudi žrtev vojne v Ukrajini, če bo šlo tako, kakor kaže. "Vedno bolj je jasno, da te milijarde, komajda prigarane, že ponujajo za obnovitev vojaške industrije, namesto za reševanje tistih vprašanj, ki nas ogrožajo vsak dan."

Po mnenju Požgana je izjava zavajajoča, kajti evropski zeleni dogovor in EU pomoč Ukrajini se financirata iz različnih virov – Evropski zeleni dogovor iz proračunskih sredstev  (2021–2027) in Next Generation EU, pomoč Ukrajini pa iz sklada za Ukrajino. "Sklepanje, da vojna v Ukrajini zmanjšuje sredstva za zeleni prehod, ne drži, prav tako je zavajajoče pričakovanje, da bi v primeru, ko ne bi bilo vojne v Ukrajini, EU ta sredstva namenila zelenemu prehodu." 

Avstrija in uvoz energije

Slovenija je jedrska država, pravi Šarec. "V Evropi je ogromno dvoličnosti. Države, ki najbolj nasprotujejo jedrski energiji, same uvažajo. Avstrija uvaža 25 odstotkov iz Češke /.../" 

Požgan pravi, da drži, da Avstrija uvozi 25 odstotkov jedrske energije od celotne energije, ki jo uvozi. Sicer opozarja, da jedrska energija v energetski mešanici Avstrije ne predstavlja 25 odstotkov. 

Šarec je dodal, da nam "Avstrija nasprotuje, ampak so zgradili svojo elektrarno, leta 79 imeli referendum, ki ni uspel in je nikoli niso dali v pogon ..."

Referendum o uporabi jedrske energije je bil v Avstriji 5. novembra 1978. Volivce so vprašali, ali odobravajo zakon, ki dovoljuje miroljubno uporabo jedrske energije, zlasti v zvezi z zagonom jedrske elektrarne Zwentendorf. Volivci so ga zavrnili, 50,5 odstotka jih je glasovalo proti. Zaradi tega, čeprav je bila elektrarna dokončana, ni nikoli obratovala in so jo skozi leta namenili za različne projekte.

Priznanje Palestine

Marjan Šarec, kandidat Gibanja Svoboda, je glede priznanja Palestine dejal: "Katera vlada doslej pa je sploh govorila o priznanju Palestine. Ta vlada je sprožila postopek ... Sem rekel, katera koli vlada doslej, in ta vlada je to storila."

Izjava je zavajajoča, kajti stranka Levica je leta 2014, ko je bila del opozicije v času vlade Mira Cerarja, sprožila pobudo za priznanje Palestine. Takrat je Odbor za zunanjo politiko vladi naložil, da pripravi akt o priznanju. Poleti 2015 je Levica vložila akt s podporo SD in Zavezništva Alenke Bratušek. Tedanji zunanji minister Karl Erjavec je večkrat napovedal, da naj bi Slovenija Palestino priznala do konca leta. A se to ni zgodilo. Cerarjeva vlada je leta 2018 predčasno odstopila in postopka nikoli ni dokončala. Leta 2019 je zunanji minister v vladi Marjana Šarca Miro Cerar po srečanju s palestinskim kolegom Riadom Malkijem napovedal nadaljevanje prizadevanj za priznanje Palestine kot neodvisne države, skupaj z manjšo skupino drugih članic EU. Drži pa, da je zdaj prvič vlada sprožila postopek.

Po besedah Milana Brgleza, kandidata SD, se "nam zdaj prvič odpira možnost, da to naredimo skupaj z drugimi evropskimi državami". 

Izjava ne drži, opozarja Požgan. Švedska je že leta 2014 priznala Palestino, potem ko je Slovenija že bila članica EU. Prva možnost je bila torej že leta 2014. 

Sicer je Slovenija s premierji Španije, Irske in Malte marca v skupni izjavi izrazila pripravljenost priznati Palestino. Španija in Irska načrtujeta priznanje še ta mesec, Slovenija pa je priznanje odložila do 13. junija. Robert Golob sicer dopušča možnost, da bi postopek zaključili hitreje. Poleg tega je podpisal pismo, v katerem je voditelje držav članic EU pozval, naj se pridružijo procesu priznavanja Palestine.