Z novo reformo manj špekulacij za s. p.-je?

Neža Florjančič je profesorica francoščine in univerzitetna diplomirana komparativistka. Vedno si je želela delati v šoli. Ker tam ni našla zaposlitve, se je odločila, da bo začela prevajati in poučevati kot samostojna podjetnica. Odprtje s. p.-ja je bilo zanjo nekakšen izhod v sili.

Če ne boste vi, bo pa kdo drug

Florjančičeva je bila med tistimi samostojnimi podjetniki, ki plačujejo najnižje prispevke. Za svoje delo je bila mizerno plačana. Urne postavke so ji večinoma določale prevajalske agencije, za katere je največ delala, zelo redko je dobila individualno naročilo. "Urna postavka pri prevajanju ni bila nikoli več kot 10, 11 evrov na prevedeno stran, pri poučevanju pa največ 16 evrov na uro." Poskušala se je pogajati in doseči boljše plačilo za svoje delo, ki je bilo zahtevno, a je vedno znova naletela na zid. "Če ne boste vi, bomo poklicali pa koga drugega," so bile besede, ki jih je pogosto slišala. Ni jih zanimalo, kakšno izobrazbo ima in kakšne delovne izkušnje.

Lani je bilo pri nas registriranih 96.353 samozaposlenih oseb, ki si same plačujejo obvezne prispevke za socialno varnost. V to številko sicer niso vključeni popoldanski s. p.-ji. Po zadnjih podatkih finančnega urada Slovenije plačuje minimalne prispevke 74 odstotkov zavezancev, maksimalne pa 0,5 odstotka. Najnižja zavarovalna osnova je 583,92 evra, najvišja pa 3.237,01 evra.

Nisem špekulirala z najnižjimi prispevki

Kot pravi Florjančičeva, nižjih prispevkov ni plačevala zato, ker bi špekulirala, ampak ker si višjih ni mogla privoščiti. "Nikoli nisem rekla, jaz bom namenoma nižje prispevke plačevala v nekem obdobju, zato da bom manj davka plačevala, to nikoli ni bila stvar špekulacije, ampak samo golo preživetje."

Se je pa v svoji ujetosti v prekarnost zavedala, da s plačevanjem najnižjih prispevkov ne bo prišla do dobre pokojnine. "Vedno imaš v mislih, kako dolgo boš delal, kakšno pokojnino boš imel." Kljub temu je bilo plačevanje višjih prispevkov zanjo nedosegljivo. Preprosto je bilo fizično nemogoče, razlaga, da bi prevedla ali pa poučevala toliko, da bi jih lahko. Kot pravi, tudi tisti, ki jih pozna in ki se preživljajo s tem, ne špekulirajo.

Počnejo pa to nekateri drugi, ki si v letih, ki ne štejejo za izračun pokojnine, plačujejo najnižje prispevke, kljub temu, da bi lahko tudi višje.

"Nekdo s področja bodisi pravniške storitve ali obrtniških del, tam verjamem, da imajo veliko več manevrskega prostora. Če je lahko urna postavka 100 evrov in jo lahko še višajo na ta način, da rečejo ponudba, povpraševanje. Pri nas nimamo tega manevrskega prostora,"  meni Florjančičeva in ocenjuje, da imajo prevajalci že desetletje enake urne postavke.

Ker se je počutila v pat poziciji, se je na koncu odločila, da bo s. p. zaprla in poiskala redno zaposlitev, še naprej pa prevaja in poučuje prek popoldanskega s. p.-ja.

Načrtovana poteza, ki bi lahko omejila špekulacije, je upoštevanje več let zavarovalne dobe za izračun pokojninske osnove. Danes velja, da se pri izračunu pokojninske osnove v primeru 40 let zavarovalne dobe upošteva 24 zaporednih let. Po novem predlogu ministrstva za delo bi se upoštevalo od 40 let zavarovanja 35 let. Tako kot dvig starostne meje bi tudi to uvedli postopno do leta 2035.

Zaradi upoštevanja 35 let zavarovalne dobe pokojnine nižje?

Bi to lahko pomenilo nižje pokojninske osnove, s tem pa nižje pokojnine? 26-letni Christjan Mastnak se je zaposlil pri 22. letih. V zavodu Simbioza, ki deluje na področju medgeneracijskega sodelovanja, danes digitalno izobražuje starejše. Prepričan je, da bi lahko imeli v primeru širšega zajetja zavarovalne dobe nekateri zaradi tega nižje pokojnine. To utemeljuje s tem, da mladi na začetku kariere niso najbolje plačani. "To je čas učenja, ne zaslužka." Meni, da dobi zaposleni najboljšo plačo pri približno 40 letih starosti oziroma po njegovem morda do 55. leta, ko dosežeš svoj karierni vrhunec, nikakor pa ne takoj.

Christjan je tudi med tistimi mladimi, ki so zelo skeptični do tega, ali bodo pokojnine sploh dobili. Razlog: slaba demografska slika, ki se bo, pravi, po predvidevanjih v naslednjih letih še poslabšala. Prav zato že danes varčuje. Prepričan je tudi, da če pokojnine že bodo, ne bodo prav visoke. "Vprašanje je, ali bomo lahko z njimi sploh dostojno živeli, glede na to, da nekateri z njimi že danes ne morejo več."

Skoraj 175 tisoč upokojencev manj kot 900 evrov pokojnine

Starostno pokojnino 500 in manj evrov je po podatkih Zpiza prejšnji mesec prejelo 14.168 upokojencev, največ upokojencev, in sicer 206.584, pa je imelo pokojnino med 500 in 1000 evri. Prag tveganja revščine je 981 evrov na mesec. Res pa je, da so nekateri od tistih, ki imajo katastrofalne pokojnine, tudi delali manj.

Višji odmerni odstotek: obliž na zvišanje starosti in daljše zavarovalno obdobje

A cilj pokojninske reforme, ki jo je ministrstvo za delo dalo na mizo socialnim partnerjem septembra lani, pogajanja pa so se končala ta teden, so prav dostojne pokojnine. 

Obliž na daljše obdobje za izračun pokojninske osnove in dvig starostne meje pa so višji odmerni odstotki.

Starostna pokojnina bi se, tak je predlog, odmerila od pokojninske osnove v odstotku, odvisnem od dolžine pokojninske dobe, pri čemer bi bil za 15 let zavarovalne dobe odmerni odstotek 30 odstotkov. Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe bi se prištelo 1,6 odstotka brez zgornje omejitve. Tudi odmerni odstotek bi se zviševal postopno do leta 2035, ko bi znašal za 40 let zavarovalne dobe 70 odstotkov. Danes je odmerni odstotek 63,5 odstotka.

Višje prispevne stopnje za delodajalce naj ne bi bilo 

Eno od področij, o katerem so se v času pogajanj kresala mnenja, so prispevne stopnje. Zaposleni in delodajalci so sprva plačevali enak prispevek za pokojnine, leta 1996 pa ga je vlada Janeza Drnovška delodajalcem znižala. Sindikati so se v pogajanjih zavzemali, da bi delodajalci plačevali enak prispevek kot zaposleni.

Neenotna naj bi bila glede tega tudi vlada, a je tam na koncu prevladalo stališče, da se prispevna stopnja za delodajalce ne spremeni.

Pokojninska reforma naj glede tega ne bi prinesla sprememb. Delodajalci, ki so opozarjali na že zdajšnjo preobremenjenost gospodarstva, bodo po vsej verjetnosti še naprej plačevali 8,85 odstotka, delavci pa 15,5 odstotka.

Vprašanje prispevnih stopenj je politično vprašanje, pravi ekonomist prof. dr. Sašo Polanec, in nadaljuje, da dvig prispevne stopnje na eni strani pomeni dodatno breme za delodajalce, kar bi lahko podražilo delavce, na drugi pa je lahko v primeru, če je v pokojninski blagajni manko, to tudi eden od načinov uravnoteženja. Po njegovem neoptimalen, bolj smiselno se mu zdi, da bi dlje časa delali.

Kaj pa vzdržnost pokojninske blagajne?

Kakšna bo ob spremembah, ki naj bi jih prinesla nova pokojninska reforma, vzdržnost pokojninske blagajne? Ekonomist Polanec glede tega ni zaskrbljen. Ocenjuje, da je javna blagajna v relativno solidnem stanju. "Pri desetih odstotkih BDP-ja za pokojnine, enem odstotku za samo delovanje zavoda nikjer ne izstopamo, ni tako slabo stanje, kot je v Italiji, Grčiji, kjer delež pokojnin presega 15 odstotkov, ali pa v Avstriji, kjer smo blizu tega." 

Zakaj se mudi?

Razlog, da hitimo s pokojninsko reformo, je zahteva Bruslja, sicer Slovenija ne bo dobila pričakovanih milijonov. Njeno sprejetje je namreč eden od pogojev za nadaljnje črpanje denarja iz evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost. 

Za izvedbo naložb in reform Načrta za okrevanje in odpornost je Sloveniji do konca leta 2026 na voljo 1,61 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 1,07 milijarde evrov posojil. Do danes je Slovenija prejela 673 milijonov nepovratnih sredstev in 426 milijonov evrov posojil.

Del denarja, ki ga Slovenija še pričakuje, pa je vezan tudi na nadaljnje korake pri sprejemanju pokojninske reforme. Ko bo predlog reforme vložen v državni zbor, bo lahko Slovenija zaprosila za novih 180 milijonov evrov iz evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost, ko bodo začele veljati spremembe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, pa še približno 125 milijonov evrov. Pokojninska reforma sicer v tem primeru ni edini pogoj.