Evropska oboroževalna vročica: kaj kupuje Slovenska vojska?

Za koliko in kdaj bomo torej višali sredstva za obrambo? Kaj si od tega obeta slovenska obrambna industrija? Kaj pravijo v dveh večjih orožarskih podjetjih, ki sta nam odprli svoja vrata in že zdaj sklepata milijonske posle z državo?

Izdatke za obrambo bo treba na dva odstotka BDP-ja zvišati še pred letom 2030, je v začetku marca napovedal premier Robert Golob. Da bo za obrambo treba nameniti več, opozarja tudi dr. Iztok Prezelj s katedre za obramboslovje fakultete za družbene vede. "Eno je, da smo mi za miroljubno politiko, eno je, da mi ne spodbujamo nobenega konflikta, da nismo vpleteni v oborožene konflikte. Ampak če je realnost drugačna, potem moramo nekaj narediti za svojo odpornost in v tej časovni točki je to pač več vlaganj, žal tudi v orožje. Ker če tega ne bomo naredili, ne bomo odporni kot država."

Lani je Slovenija za obrambo namenila 1,35 odstotka BDP, kar je dobrih 900 milijonov evrov. Letos naj bi dober odstotek in pol, prihodnje leto 1,6 odstotka BDP.  Če bi se vlada odločila to postavko že letos dvigniti na dva odstotka BDP, bi to pomenilo dodatnih 400 milijonov evrov.  Dvig na tri odstotke BDP pa še dodatno milijardo evrov.

Voda na mlin orožaskih podjetij

"Zdaj vsi norijo,"  trenutne razmere opisuje Tim Castagne, prvi mož šentjernejskega Arexa, največjega proizvajalca orožja v Sloveniji. "Vsi sicer mislijo, da bodo do tovarne vozili tovornjaki in tu raztovarjali denar. To se seveda ne dogaja. Zdaj se vsi pogovarjajo o višanju obrambnih proračunov, a te proračune je treba opredeliti, določiti, kam bo šel denar. Prve velike investicije ne bodo v orožje malega kalibra, pač pa v večje tehnologije. Seveda pa bomo tudi mi imeli nekaj od tega."

Arex, ki je od leta 2017 v lasti češke zasebne investicijske družbe RSBC Defence, je imel leta 2023 slabih 24 milijonov evrov prihodkov in več kot 400 tisoč evrov dobička. Z obrambnim ministrstvom so v zadnjih desetih letih po podatkih Erarja sklenili za dobrih 35 milijonov evrov poslov. 

Prav zdaj so Slovenski vojski za dobrih šest milijonov evrov prodali 10 tisoč pištol. Kot pojasnjuje Castagne, je bil to zanje precej pomemben posel. "Tudi v primerjavi z drugimi ponudbami po svetu je to spodobna številka. 10 tisoč kosov je vedno dobra številka na številnih trgih. In še posebej tukaj v Sloveniji pomeni veliko spremembo. Vsak vojak bo zdaj dobil pištolo." 

Kaj še kupuje Slovenska vojska?

Ne le 10 tisoč Arexovih pištol, obrambno ministrstvo v tem letu načrtuje še 13 večjih nakupov oz. investicij. Za dobrih 46 milijonov evrov kupuje belgijske puške. V zaključni fazi je nakup druge in tretje baterije protizračnega raketnega sistema IRIS-T. Kolikšna bo cena, ne razkrivajo, prva baterija, ki so jo naročili lani, bo stala slabih 180 milijonov evrov z DDV. MORS kupuje še francoski artilerijski sistem Caesar, 28 taktičnih tovornih vozil 8 x 8, zgraditi namerava vojaško bolnišnico, nacionalni kibernetski center, prenoviti vojašnico Edvarda Peperka v Ljubljani, nadgraditi vojaško ladjo Triglav ... Največji in najdražji pa je 700 milijonov evrov težak nakup bojnih kolesnih oklepnih vozil 8 x 8. Potem ko je ta vlada odpovedala 343-milijonski nakup 45 boxerjev, bi rada zdaj – kot je znano – kupila 106 vozil patria. 

Med večjimi nakupi na obrambnem ministrstvu izpostavljajo še 45-milijonski nakup sistema zračne obrambe kratkega dosega s topom kalibra 25 mm za protizračno in protidronsko zaščito. 15 milijonov evrov pa bodo odšteli za 52 lahkih oborožitvenih postaj za izvidniške štirikolesnike Cobra in taktična tovorna vozila.

Orožarski novinec do milijonskih poslov

Oba posla – skupaj sta torej vredna več kot 60 milijonov evrov z DDV – je dobilo slovensko podjetje Valhalla Turrets. Njegov lastnik in direktor je Miloš Milosavljević. Podjetje je Milosavljević ustanovil leta 2019, da bi – kot pojasnjuje – uresničil svoje otroške sanje. "Ta vojaška tehnika me je vedno zanimala in sem pač rekel, da bom tvegal. Začetek je bil 'one man band', majhna pisarna, miza, računalnik in jaz. Tako nekako se je ta zgodba začela," pripoveduje. Skokovito rast je Valhalla dosegla prav v mandatu te vlade. Leta 2023 so se prihodki povečali z dobrih 900 tisoč evrov na več kot šest milijonov. Dobiček je zrasel z 80 tisočakov na več kot dva milijona evrov.

Bo Valhalla zdaj z nemškim orožarskim gigantom Rheinmetall in Slovenskim državnim holdingom, kamor se je z obrambnega ministrstva preselil Damir Črnčec, ustanovila skupno orožarsko podjetje? "Valhalla je postala zanimiva za kar nekaj večjih tujih podjetij," priznava Milosavljević. "Ampak s SDH-jem nisem imel o tem niti enega samega sestanka."

Da je krepitev domače obrambne industrije, tudi s podporo države, dobra poteza, se sicer strinja tudi predsednik Grozda obrambne industrije Boštjan Skalar. "Prakse iz tujine so takšne, da se država vključuje v samo industrijo, sploh takšno, ki je pomembna oz. strateška. In trenutno – pa če nam je to všeč ali ne – je obrambna industrija pomembna in je to povsem običajno." 

Sence orožarskih afer

Zgodovina vojaških nakupov je sicer tudi zgodovina nekaterih zgrešenih naložb. 52 milijonov evrov je denimo stala obnova 30 tankov T-55, ki so jih po le petih letih konzervirali. Šestkrat toliko, kot je je bilo predvideno, smo odšteli za mobilno vojaško bolnišnico Role2, ki so jo prvič uporabili šele po 11 letih. 16 milijonov evrov je stal rabljen in zastarel protiletalski sistem Roland2, ki so ga po desetletju umaknili iz uporabe. Tu so še težke izraelske havbice, ki so ostale v vojaških skladiščih. Uniforme, ki so se trgale, škornji, ki so razpadali. In seveda afera Patria.

"Nakupi orožja oz. oborožitvenih sistemov so izjemno kompleksni, dolgo traja, da se realizirajo, praviloma gre za visoke vsote, visoke finančne vložke. In zato močno odmevajo v slovenski javnosti," pojasnjuje dr. Jelena Juvan s katedre za obramboslovje fakultete za družbene vede. "Mati vseh korupcijskih afer je povezana s patrio," dodaja Juvanova. "Ti prihodnji nakupi patrij niso nikakor povezanimi s tistimi nakupi, s tistimi modeli, razen tega, da je enak proizvajalcev. Ampak izjemno negativna konotacija je tukaj prisotna."

Tudi zato ni nenavadno, da ekspresnemu oboroževanju, ki ga od zaveznikov zahteva ameriški predsednik, v Sloveniji nasprotujeta več kot dve tretjini anketirancev, kaže raziskava Inštituta Mediana. 

Nas mora torej skrbeti tudi pri aktualnih poslih? 700 milijonov evrov naj bi odšteli samo za nakup novih oklepnikov patria, več kot pol milijarde so težki nakupi preteklih dveh let. Ob tem je vprašanje, ali bo cena 106 novih patrij res takšna, kot obljublja vlada. Bo Slovenija, ker je odpovedala nakup 45 vozil boxer, s tem res privarčevala 400 milijonov evrov? "Cene na obrambnem trgu so podivjale," je neposreden Miloš Milosavljević. "Če je bil nek motor, ki ga mi kupujemo za pogon naše kupole, pred letom še 10 tisoč evrov, je danes 20 tisoč evrov. Kar pomeni, da če bi mi nekaj podpisali pred enim letom, bi danes težko to ceno držali." Pritrjuje tudi dr. Jelena Juvan: "Povpraševanje po oborožitvi na evropski celini je izjemno,  proizvodnja ne dosega povpraševanja, cene so šle gor. Razmere so danes bistveno drugačne in res je vprašanje, ali je sedaj to cenejše, kot bi bilo nekaj, kar smo imeli namen kupiti pred štirimi leti."

"Kaj je bilo zgrešeno?" medtem ob nizanju nakupov, ki se v preteklosti niso izkazali za najbolj optimalne, sprašuje direktor Direktorata za logistiko na obrambnem ministrstvu Željko Kralj. "Nenavadno se je pogovarjati, kaj je bilo v preteklosti slabo, kaj je bilo dobro. Nič slabega ne vidim, sistem se je razvijal. V tem sistemu sem od leta 1992 in lahko rečem, da smo zelo dober sistem. Seveda je še prostor, da se izboljšamo. Vendar smo dobri in smo zadovoljni s tem, kar smo dosegli." 

Pospešeno oboroževanje, kaj pa kader?

Težava slovenske vojske pa niso le oprema in nesmotrni nakupi, pač pa tudi kader. "Ne pomaga nam noben nov oborožitveni sistem, če nimaš namerilcev, če nimaš šoferjev, če nimaš pilotov," je povsem neposreden dr. Iztok Prezelj. "Dejstvo je, da je slovenska vojska kadrovsko podhranjena," dodaja dr. Jelena Juvan. "In ko se vprašamo, ali je slovenska vojska sposobna ubraniti slovensko nacionalno ozemlje v primeru neposredne vojaške ogroženosti, je odgovor ne."

Po drugi strani je eno ključnih vprašanj, ali bo treba zaradi višanja obrambnega proračuna porabo zmanjšati drugje. Premier Golob obljublja, da obrambnih izdatkov ne bodo višali na račun rezanja dosedanjih zatečenih pravic katerekoli skupine, še najmanj pa najbolj ranljivih oz. socialnih transferjev. Kje torej vzeti sredstva za vojsko? Kaj o tem pravi ekonomist dr. Mojmir Mrak? Pomembno temo nadaljujemo v nedeljo v rubriki 24UR Fokus.