Žaljivke – premišljen politični adut ali sovražni govor?

Nosilec liste SLS Peter Gregorčič opozarja, da je pomembno, da svoboda govora vendarle ni preveč omejena. "In tukaj mora biti resnično dopuščeno dovolj široko polje, da se lahko izrazimo, da lahko izrazimo svoje poglede na svet, tudi svoja nestrinjanja. Včasih tudi, da izzovemo z nekoliko žaljivejšim ali bolj ekspresivnim govorom, da smo opaženi. Vse te stvari sodijo v svobodo govora in to našo družbo bogati."

Omejevanje sovražnega govora ni enako omejevanju svobode govora, ob tem poudarja strokovnjak za mednarodne odnose doc. dr. Jure Požgan. Področje sovražnega govora urejata ustava in kazenski zakonik. Kot lahko preberemo na spletni strani Varuha človekovih pravic, o sovražnem govoru govorimo takrat, ko gre za izražanje mnenj in idej, ki so po svoji naravi ksenofobični, diskriminatorni, rasistični in naperjeni predvsem zoper razne manjšine in zajema tako govorno, pisno kot nebesedno komunikacijo. Podobno tudi 63. člen ustave, kjer piše, da je protiustavno vsakršno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti ter razpihovanje narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti.

Požgan ob tem ocenjuje, da če so torej naše izjave po naravi ksenofobične, diskriminatorne, rasistične in naperjene, potem niso dopustne in ne sodijo v svobodo govora, saj predstavljajo sovražni govor. "Motiv za tovrstne izjave, občutek ogroženosti, želja po biti opažen, pri tem ni pomemben oziroma ne upravičuje sovražnega govora."

Izjava Petra Gregorčiča tako ne drži.

Poslanka in nosilka liste Levice Nataša Sukič je po drugi strani prepričana, da posamezniki sovražni govor pogosto izvajajo v imenu svobode govora. "Sama sem bila priča sovražnemu govoru v parlamentu na odboru, kjer je poslanec SNS izjavil, da je treba migrantu dati šus v glavo."

Ob tem magistrica evropskih študij Lara Bandi opozarja, da na evropski ali mednarodni ravni sicer ne obstaja nobena pravno zavezujoča definicija sovražnega govora. Obstajajo pa priporočila Sveta Evrope, ki sovražni govor označuje: "Kot vsako obliko izražanja ki širi, razpihuje, spodbuja ali opravičuje rasno sovraštvo, ksenofobijo, antisemitizem ali druge oblike sovraštva, ki temeljijo na nestrpnosti, izraženo z agresivnim nacionalizmom in etnocentrizmom, diskriminacijo in sovraštvom proti manjšinam, migrantom ali osebam z migrantskim ozadjem."

Zoran Stevanovič, nosilec stranke Resnica, je sicer sprva poudaril, da je kazenska zakonodaja jasna, a je hkrati prepričan, da je veliko odvisno tudi od politike. "Sovražni govor je nekaj popolnoma drugačnega pod eno oblastjo ali pa pod drugo oblastjo. Kdo odloča, kaj je sovražni govor?"

"Definicija sovražnega govora se ne spreminja glede na trenutno oblast, saj ga določata ustava in kazenska zakonodaja," tako odgovarja Požgan. Izjava Stevanoviča torej ne drži.

O potezah slovenske politike v luči vojne v Ukrajini

Ko pride do vprašanja več kot dve leti trajajoče vojne v Ukrajini, Zoran Stevanovič nasprotuje domači in skupni evropski politiki. "Moramo biti nevtralni v obeh pogledih, moramo pridobivati zaupanje obeh vpletenih strani in dati vse od sebe, da smo mirovni posrednik v tem sporu."

 Izjava je zavajajoča, je prepričan strokovnjak za mednarodne odnose Jure Požgan. "Nevtralnost in prizadevanje za mir nista sopomenki, saj nevtralnost sama po sebi še ne pomeni aktivnega prizadevanja za mir, prav tako udeleženost v konfliktu ne izključuje prizadevanj za mir." In še, da Slovenija kot članica EU in zveze Nato s strani Ruske federacije ne bi bila prepoznana kot nevtralna država, saj Rusija obe povezavi dojema kot podpornici Ukrajine, zato bi Slovenija težko prevzela vlogo mirovnika med sprtima stranema.

Dve desetletji v Uniji

Nosilec liste Socialnih demokratov in aktualni evropski poslanec Matjaž Nemec med glavne razloge, zakaj moramo krepiti naš odnos do EU, uvršča nekatere ključne ekonomske kazalnike. "V dvajsetih letih se je BDP povečal za dvakrat, izvoz za petkrat in tudi povprečna plača za dvakrat."

Bruto domači proizvod (BDP) in plača sta po dveh desetletjih članstva v EU v Sloveniji res dvakrat višja. Požgan pa opozarja na javno dostopne podatke Svetovne banke, zadnji podatek za Slovenijo je za leto 2022, kjer piše, da je Slovenija leta 2004, ko smo vstopili v EU, izvozila 17,96 milijarde evrov, osem let pozneje, leta 2022 pa 44,88 milijarde evrov. Kar pomeni 2,5-krat več in ne 5-krat več, kot je izjavil Nemec.

Ker dva od treh podatkov, ki jih je navajal Nemec, držita, smo njegovo izjavo na Dejstvomeru označili s previdno.

Danes in jutri dve soočenji v 24UR Fokus

Raziskava Evropskega parlamenta je pokazala, da 93 odstotkov Evropejcev in 88 odstotkov Slovencev najbolj skrbi rast cen. Evropa je pri omejevanju cen (pre)počasna, tudi zato, ker je to v nasprotju s temelji Evropske unije, z idejo o prostem trgu, s čim manj regulacije. A ravno zato, ker mnogi živijo slabše, evroskepticizem v Sloveniji raste.

Tudi o tem, kakšne ukrepe bi morali sprejemati in za kakšno Unijo se zavzemajo, bosta kandidate za evropske poslance levega in desnega političnega pola soočila novinarja Maja Sodja in Miha Drozg. V 24UR Fokus bodo nocoj prišli Ljudmila Novak (NSi), Aleš Hojs (SDS) in Franc Bogovič (SLS). Jutri pa Marjan Šarec (GS), Milan Brglez (SD) in Vladimir Prebilič (Vesna).