V veljavi prva splošna faza Trumpovih t. i. vzajemnih carin

Donald Trump je z objavo teh carin v sredo pretresel svet. Finančni trgi v ZDA in po svetu kopičijo občutne padce, strokovnjaki pa govorijo o izjemno nepremišljeni in nerazumljivi potezi, ki bo pretresla mednarodne ekonomske odnose ter imela negativne posledice za ves svet, tudi in predvsem za ZDA. Ameriški predsednik medtem potezo označuje za dan osvoboditve in trenutek, ko ZDA, potem ko jih je svet leta "obiral", čakata izjemen razcvet in nova zlata gospodarska doba.

Medtem ko bodo v prvi fazi veljale 10-odstotne dodatne carine na uvoz blaga iz velikega dela sveta, pa bodo 9. aprila za okoli 60 držav in EU začele veljati še precej višje dodatne carine. Za EU bodo te npr. pri 20 odstotkih, za Švico pri 31 odstotkih, za Kitajsko pri 34 odstotkih (z do zdaj uveljavljenimi skupaj pri 54 odstotkih), za Japonsko pri 24 odstotkih, za Južno Korejo pri 25 odstotkih in za Indijo pri 26 odstotkih.

Če so po eni strani na seznamu razna miniaturna ozemlja, kot so antarktični otok Heard in otočje McDonald, kjer živijo le pingvini, ter prekomorska območja velikih držav, kot je Francija, pa na seznamu npr. ni Rusije in Kube. V Washingtonu to pojasnjujejo z besedami, da s tema državama zaradi uvedenih sankcij ZDA praktično ne trgujejo.

Uveljavitev 10-odstotnih carin ne bo veljala niti za sosednji Kanado in Mehiko, saj je Trump carine za uvoz iz obeh držav v višini 25 odstotkov že uvedel. Ne veljajo pa za uvoz, vključen v sporazum o prosti trgovini med ZDA, Kanado in Mehiko (USMCA). Če bodo te dodatne carine po pogajanjih ukinjene, bodo za obe državi veljale 12-odstotne carine, razen za uvoz, ki je del USMCA.

ZDA so sicer doslej že uvedle tudi več t. i. sektorskih carin. Med drugim so tako sredi marca začele veljati 25-odstotne carine na uvoz jekla in aluminija, v četrtek pa dodatne 25-odstotne ameriške carine za avtomobile. Maja ali pozneje naj bi sledile še enake dodatne carine za avtomobilske dele.

Za to blago nove Trumpove carine ne veljajo. Prav tako za zdaj ne veljajo za farmacevtske izdelke, baker, čipe, les, zlato, energijo in nekatere rudnine, ki niso na voljo v ZDA.

Trump sicer pušča odprto možnost pogajanj, vendar pa pri tem pravi, da pričakuje zelo velikodušne ponudbe in predvsem selitev proizvodnje v ZDA. Večina prizadetih držav in skupin držav pušča možnosti za pogajanja odprte, a obenem snujejo tudi protiukrepe. Te je že napovedala Kitajska, in sicer bo z 9. aprilom uvedla 34-odstotne dodatne carine na uvoz iz ZDA.

Evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič je v petek zvečer sporočil, da je bil v pogovoru s predstavniki Trumpove administracije jasen, da so ameriške carine škodljive in neupravičene. "Trgovinski odnosi med EU in ZDA potrebujejo svež pristop. EU je zavezana k smiselnim pogajanjem, je pa tudi pripravljena braniti svoje interese," je zapisal na omrežju X.

Po objavi "vzajemnih" carin se je v ZDA in po svetu vnela razprava o tem, kako je Trumpova administracija prišla do tako visokih dodatnih carinskih stopenj, glede na to, da vsaj večina razvitih držav na uvoz iz svojih partneric po desetletjih globalizacije v povprečju uveljavlja bistveno nižje carinske stopnje.

Čeprav so v Beli hiši objavili na videz kompleksna metodološka pojasnila in formulo za izračun, pa se je na koncu izkazalo, da so preprosto delili primanjkljaj ZDA v menjavi z blagom z določeno trgovinsko partnerico in ga delili s skupnim uvozom iz te države ali skupine držav. Storitvene menjave, v kateri je položaj ZDA glede na preostali svet bistveno močnejši, Trump praktično ne omenja.