Gradnja zasebne bolnišnice sredi Ljubljane zraven URI Soča se bo začela

Diagnostični center Bled, ki jo bo gradil, ima namreč gradbeno dovoljenje, le vprašanje časa je, kdaj bodo gradbeni stroji zahrumeli. V Dejstvih se zato sprašujemo, kako je možno, da sistem zasebnikom, ki večino denarja dobijo iz javne zdravstvene blagajne, omogoča, da svoje profite usmerjajo v svoje zasebne posle in na ta način gradijo vzporedni zdravstveni sistem?

Eden največjih koncesionarjev v lasti dveh delno državnih zavarovalnic

Diagnostični center Bled okoli 80 odstotkov vseh opravljenih storitev naredi na koncesijo, to pomeni, da jim zanje plača zavod za zdravstveno zavarovanje. To nam je v pogovoru potrdil direktor DC Bled Zvone Novina. In to potrjuje tudi lanski seznam 10 največjih koncesionarjev, na katerem so Kirurški sanatorij, ki je iz javne zdravstvene blagajne dobil skoraj 13 milijonov evrov, MTC Fontana, ki je prejela okoli 7,5 milijona, ter še en diagnostični center MDT&T, ki je na koncesijo opravil za dobrih sedem milijonov evrov storitev.  

Vsi trije so v lasti blejskega diagnostičnega centra, ki je na seznamu 10 koncesionarjev na osmem mestu in ima pod seboj osem zdravstvenih centrov ter podjetje za nepremičninske storitve DC Naložbe, preko katerega so kupili zemljišče za novo bolnišnico. 

Bolnišnica ob krožišču med Kranjčevo in Štajersko cesto bo velika 18.600 kvadratnih metrov, v njej bo do 80 bolnišničnih postelj, specialistične ambulante pa bodo sprejele do 400 bolnikov na dan. Poleg ambulant bo imela še laboratorij, radiološki oddelek, kardiološki oddelek, štiri velike in dve mali operacijski dvorani. Pa dnevno bolnišnico, kolonoskopijski in gastroskopski oddelek. Pod eno streho bodo preselili obstoječe tri centre: ljubljansko izpostavo Diagnostičnega centra Bled, Kirurški sanatorij Rožna dolina in Cardial. Bolnišnico, ki bo po zadnjih napovedih Novine stala okoli 30 milijonov evrov, naj bi zgradili do leta 2028. 

Preplet javnega in zasebnega

Ker bo prva zasebna bolnišnica v državi zrasla v neposredni bližini Univerzitetnega kliničnega centra Soča, Novina računa na sodelovanje. Izkoristili naj bi namreč podporne dejavnosti javnega URI Soče. "Kar se tiče pranja perila, prehrane, lekarniške dejavnosti, farmacije," razlaga Novina, oni pa bi v zameno za bolnike iz URI Soča opravljali preglede in diagnostiko. Ker je nekdanji direktor URI Soča Robert Cugelj od leta 2022 kot direktor zaposlen v DC Bled, smo Novino vprašali, ali jim je to dejstvo pomagalo v dogovorih z URI Sočo. "Ne, razen da poznamo situacijo v URI Soča. Ne gre pa za izkoriščanje preteklih znanj in zvez." 

Kako zelo je DC Bled vpet v javni sistem, dokazuje tudi primer bolnišnice Jesenice, ki ji MTC Fontana zagotavlja radiologe.  Lani se je namreč radiologinja iz jeseniške bolnišnice upokojila, druga pa je odšla na porodniški dopust, zato so se kar naenkrat, pojasnjuje direktorica Petra Rupar, znašli v razmerah, ko ni bilo zmeraj specialista radiologa, da bi odčital posnetek rentgena, ultrazvoka in magnetne resonance. "To je za bolnišnico zelo pomembno, ker smo edina bolnišnica na Gorenjskem, dnevno skrbimo za 220 tisoč prebivalcev", pojasnjuje Ruparjeva.  Takoj so zaprosili za pomoč. Na ministrstvu so jim svetovali, naj se obrnejo na vse javne zavode in tudi koncesionarje.

Klicu na pomoč se je odzval DC Bled, radiologi iz MTC Fontane za bolnišnico delajo na daljavo, kar pomeni, da so fizično ves čas v Mariboru, odčitavanje slikovnih preiskav pa opravljajo od sedme do 15. ure. Po tretji popoldne slikovno diagnostiko opravljajo specializanti, na Jesenicah jih imajo devet. Trije bodo že septembra začeli samostojno delati in če bo šlo vse po načrtih, bodo jeseni SB Jesenice z radiologi samooskrbne. Do takrat bodo plačevali radiologe iz Fontane, prejšnji mesec so zasebniku, ki je hkrati tudi koncesionar, plačali okoli osem tisoč evrov. 

Zasebne zavarovalnice gradijo vzporedni tir zdravstva

DC Bled, ki mu za usluge, ker druge možnosti nimajo, plačujejo tudi javne bolnišnice, je v lasti dveh zavarovalnic: Zavarovalnice Triglav in Save RE. Obe sta v delni državni lasti, v prvi ima država 62,6-odstotni delež, v drugi pa 36,5-odstotnega. 

Ali to pomeni, da država s tem, ko dopušča, da je nekdo hkrati zasebnik in koncesionar, podpira vzporedni tir zdravstva, ki se razrašča pred našimi očmi? Zasebniki namreč zelo spretno izkoriščajo vse slabosti javnega zdravstva in kljub temu, da ves čas poudarjajo, da so tudi oni kot koncesionarji del javne zdravstvene mreže, kar seveda drži, svojih profitov ne vlagajo v javni sistem. Pač pa z njimi kupujejo in gradijo zdravstvene centre. Novina pravi, da je stvar organizacije dela, ali iz denarja, ki ga dobijo od ZZZS, ustvarijo profit. Trdi tudi, da profit vlaga v javni sistem s tem, ko kupuje sodobno medicinsko opremo in prenavlja prostore. A pozor, ne gre za vlaganje v zastarele prostore ali opremo ene od državnih bolnišnic, pač pa za vlaganje v svoje zasebne medicinske centre. 

Poleg Triglava in Save jih ima tudi Vzajemna. Ta je z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja izgubila pomemben del posla, od leta 2024 pa s ponudbo dodatnih zavarovanj, podobno kot še nekatere druge zavarovalnice, spretno izkorišča slabosti javnega sistema. Dodatna zavarovanja namreč obljubljajo hiter dostop do specialista, to pa je tisto, na kar bolniki "pademo". (Pre)dolge čakalne dobe namreč najbolj dušijo javno zdravstvo, bolniki pa bi radi na pregled prišli hitro. Za nekaj 10 evrov na mesec, odvisno predvsem od starosti zavarovanca, jim zasebne zavarovalnice omogočijo specialistični pregled v nekaj dneh. Kako to v praksi deluje? Pri Vzajemni 45 let star zavarovanec na mesec plača okoli 30 evrov, v ceno so poleg specialističnih pregledov vključene tudi nekatere operacije in rehabilitacija, pojasnjuje Dimitrij Šulin: "Pridobite napotnico pri splošnem zdravniku, če ga nimate, tudi to uredimo, po napotnici se ugotovi, katerega specialista potrebujete, mi bi vam organizirali že naslednji dan obisk pri ortopedu." Kaj pa, če si nekdo želi na pregled k specialistu, s katerim Vzajemna nima pogodbe?

Zavarovalnice torej delujejo po principu, da bolnike pošiljajo v svoje ali pa v pogodbene zdravstvene centre. Vzajemna ima v lasti štiri: Barsos, Aristotel v Krškem, Dentalni center Varuh zdravja in Center celostne oskrbe. 

Za komentar smo prosili vse zavarovalnice, ki ponujajo dodatna zdravstvena zavarovanja. A razen pri Vzajemni nihče ni želel pred kamero. Poslali so nam le ponudbe, medtem ko za podrobna pojasnila niso bili na voljo. 

Koliko zavarovalnice zberejo s prostovoljnimi zdravstvenimi zavarovanji?

Po podatkih statističnega urada so v letu 2023 zavarovalnice s prostovoljnim zdravstvenim zavarovanjem pobrale slabih 634 milijonov evrov, kar pomeni, da je največji delež k skupnemu znesku obračunanih premij prispevalo ravno prostovoljno zdravstveno zavarovanje in to več kot petino. V letu 2022 celo več, kar četrtino vseh premij oziroma 655 milijonov evrov. Številke so enormne, kaj pa odškodnine? Teh je bilo pri prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju v letu 2022 za 621, leta 2023 pa 719 milijonov evrov.

Vlada stavi na novelo zakona o zdravstveni dejavnosti

Sistem, ki zasebnim zavarovalnicam in zasebnikom v zdravstvu omogoča zgoraj opisane prakse, naj bi vlada popravila z novelo zakona o zdravstveni dejavnosti. Že pri tem, da gre za novelo, so mnogi zamahnili z roko, saj novela pomeni manj sprememb kot pa sprememba zakona. Vlada z ministrico za zdravje Valentino Prevolnik Rupel na čelu javno govori predvsem o razmejitvi med javnim in zasebnim, pri čemer se najpogosteje omenja prepoved dela zdravnikom, ki delajo v javnem zdravstvu, pri zasebnikih. 

Tej ločitvi že od samega začetka ostro nasprotuje Zdravniška zbornica Slovenije. "V ospredju je stroga ločitev med javnim in zasebnim sektorjem, ki postavlja zdravnike in zobozdravnike pred zahtevne odločitve, mnoge pa lahko spodbuja k zapuščanju javnih zavodov. Ob tem novela ne prinaša nujno potrebnih ukrepov za izboljšanje delovnih pogojev, krepitve motivacije zdravstvenih delavcev ali stabilizacije že tako obremenjenega sistema," so zapisali. Morda so ravno pripombe koalicijo 'prisilile', da je v obravnavi besedila novele na parlamentarnem odboru za zdravstvo predlagala amandma, ki k nepridobitnosti zavezuje tudi koncesionarje. Ustavno sodišče se je o temeljni zakonodaji že izrekalo, povsem možno je, da bo tudi tokrat imelo zadnjo besedo. 

Ministrico za zdravje smo vprašali, kdo bo prevzel odgovornost, če bo Ustavno sodišče RS spet razveljavilo ta člen predlagane novele zakona. In tudi zato številni strokovnjaki opozarjajo, da bi morda bilo pametno spremeniti tudi zakon o zavodih, ki velja za denimo državne bolnišnice. Ker se pogosto zdi, da so ukrepi aktualne in prejšnjih vlad v zdravstvu populistični, nepremišljeni in neučinkoviti, bomo kompleksno temo o prepletu javnega in zasebnega nadaljevali v nedeljo v rubriki 24UR Fokus.