Evropa v pričakovanju vzpona skrajne desnice

Leta 2000 je takrat 14 članic Evropske unije Avstriji zaradi odpiranja vrat skrajni desnici naprtilo sankcije, danes se Svobodnjakom (FPÖ) obeta prepričljiva zmaga na evropskih volitvah. Skrajna desnica je postala  povsem legitimen igralec na evropskem političnem parketu, z njo pa se odkrito spogleduje tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Kar je še pred leti bilo nedopustno, zdaj dobiva domovinsko pravico v javni razpravi. Gre za normalizacijo, proces, ko nekaj, kar je bilo še včeraj nenavadno in skrajno, postane del vsakdanjega besednjaka, nekaj, kar je nekoč izzvalo grozo in silovit odpor, zdaj komaj še opazimo, je v svoji kolumni v začetku leta zapisala Alenka Arko. 

Evropske volitve, ki so se na Nizozemskem že začele, bodo glede na napovedi javnomnenjskih raziskav prinesle vzpon skrajne desnice, te stranke pa bi lahko na koncu bile jeziček na tehtnici pri delitvi najvišjih položajev v institucijah EU. 

Več javnomnenjskih raziskav namreč kaže na okrepitev dveh skrajno desnih političnih skupin v parlamentu – Evropskih konservativcev in reformistov (ECR) ter Identitete in demokracije (ID). Trenutno po številu poslancev sledita štirim največjim skupinam – ECR jih šteje 69, ID pa po nedavni izključitvi poslancev nemške AfD sestavlja 49 poslancev.

Napovedi števila sedežev se med raziskavami razlikujejo. Glede na povzetek anket spletnega portala Europe Elects, objavljen na spletni strani bruseljskega medija Euractiv, se ECR obeta 79 poslancev, ID pa 69.

Skrajno desni skupini, predvsem ECR, bi tako lahko na tretjem mestu ogrozili liberalce (Renew), ki imajo trenutno 102 poslanca, glede na zadnjo anketo pa naj bi dobili 81 mandatov.

Prvi dve mesti se znova obetata desnosredinski Evropski ljudski stranki (EPP), ki bi se lahko s trenutnih 176 članov Evropskega parlamenta celo povečala na 182 poslancev, in socialistom (S&D), ki naj bi glede na podatke Europe Elects namesto trenutnih 139 zasedli 136 sedežev.

Evropskim zelenim, ki so trenutno četrta največja skupina, se nakazuje zmanjšanje števila evropskih poslancev s trenutnih 72 na 55, medtem ko naj bi Levica ostala pri nekaj pod 40 poslanci.

Kakšna bo prihodnja sestava Evropskega parlamenta, bo okvirno znano v nedeljo po 23. uri, ko se bodo zaprla volišča v vseh članicah EU. Bodo pa pred tem na voljo rezultati vzporednih volitev po nekaterih državah članicah, na podlagi katerih bodo narejene prve projekcije sestave.

Sestavljanje političnih skupin bo zaznamovalo prve dneve in tedne po evropskih volitvah, pri čemer se zastavlja predvsem vprašanje, kako se bodo razporedile skrajno desne stranke. Od tega bo odvisna tudi njihova vloga v parlamentu in pri izbiri novega predsednika oziroma predsednice Evropske komisije.

Pričakovati je, da bo ta iz najverjetnejše zmagovalke volitev EPP, ki za nov mandat na čelu komisije predlaga Ursulo von der Leyen. Položaj predsednika komisije bo kot običajno po evropskih volitvah del širše kadrovske sestavljanke, ki vključuje še predsednika Evropskega sveta in visokega zunanjepolitičnega predstavnika Unije. O teh treh položajih se bodo morali najprej dogovoriti voditelji držav članic v Evropskem svetu, pri čemer bodo skušali upoštevati geografsko, politično in spolno uravnoteženost.

Pričakovati je, da bo EPP še naprej vodila komisijo. Socialisti, ki imajo trenutno visokega zunanjepolitičnega predstavnika Josepa Borrella, naj bi si tokrat prizadevali za vodenje Evropskega sveta, liberalci, iz vrst katerih prihaja predsednik Evropskega sveta Charles Michel, pa naj bi prevzeli vodenje evropske diplomacije.

Kandidata za vodenje komisije, ki ga voditelji potrjujejo s kvalificirano večino, bo nato čakal še preizkus v parlamentu, kjer bo za potrditev potreboval glasove 361 od 720 poslancev.