Roberta Metsola vnovič izvoljena za predsednico Evropskega parlamenta

Roberta Metsola med političnimi skupinami uživa visoko podporo. Sprva se je sicer nakazovalo, da bo danes edina kandidatka za položaj, vendar pa so v ponedeljek tik pred iztekom roka v Levici vložili kandidaturo španske evropske poslanke Irene Montero.

Izvolitev 45-letne malteške političarke iz vrst Evropske ljudske stranke (EPP) v prvem krogu tajnega glasovanja so evropski poslanci v dvorani v Strasbourgu pospremili z bučnim aplavzom, Metsola pa se jim je zahvalila za zaupanje. V 720-članskem Evropskem parlamentu je glas oddalo 699 poslancev, veljavnih je bilo 623 glasovnic. Za izvolitev je potrebna absolutna večina veljavnih oddanih glasov.

Izzivi, ki so pred EU, bodo zahtevali močne voditelje, je dejala poslancem pred izvolitvijo. Napovedala je, da bo sodelovala z vsemi, da bo parlament lahko kos izzivom, ki ga čakajo. Po izvolitvi pa je na novinarski konferenci na vprašanje, ali je bil ob močni podporo porušen t. i. cordone sanitaire (zavračanja sodelovanja s skrajno desnico), odgovorila, da želi oblikovati zavezništva in graditi mostove in ne želi ugibati, kdo jo je podprl, saj je bilo glasovanje tajno. Široko podporo razume kot podporo svoji proevropskosti. "Sredina je vzdržala in na tem nameravam graditi," je napovedala.

Metsola je v nagovoru evropskim poslancem med drugim poudarila, da se mora Evropski parlament okrepiti in racionalizirati svoje delovanje ter postati politična sila. "V močni uniji potrebujemo močan parlament, ki bo še naprej pritiskal, da se zagotovi naša pravica do pobude, izboljšajo naše pristojnosti nadzora in preiskave ter odpravijo institucionalna neravnovesja," je dejala.

Izzivi, ki so pred EU, bodo zahtevali močne voditelje, je ocenila in napovedala, da se bo še naprej zavzemala za spoštovanje evropskih vrednot in pravne države.

Evropski parlament mora po njenem prepričanju ostati močan zagovornik Ukrajine, pri iskanju trajnega miru na Bližnjem vzhodu je treba "v vojni megli ostati glasnik človeštva", ki si prizadeva za prekinitev medgeneracijskega kroga nasilja, za rešitev z dvema državama, trajnostni mir in vrnitev zajetih talcev.

Evropo bomo zapustili boljšo z vzpostavitvijo novega varnostnega in obrambnega okvira, ki bo zagotavljal varnost ljudi, je napovedala.

Po njenih besedah je treba preseči polarizacijo v družbi, ki je privedla celo do političnega nasilja. Med drugim je poudarila pomen zagotavljanja pravic in enakih možnosti žensk, invalidov, pripadnikov LGBTIQ ter boja proti diskriminaciji in naraščajočemu antisemitizmu in islamofobiji.

Izvolitev von der Leynove še negotova 

V četrtek bo Evropski parlament glasoval o imenovanju Ursule von der Leyen za nov mandat na čelu Evropske komisije, vendar pa njena izvolitev še ni gotova. Nemška političarka iz vrst EPP, ki so jo za nov petletni mandat na čelu komisije na junijskem vrhu predlagali voditelji držav članic EU, za imenovanje v 720-članskem Evropskem parlamentu potrebuje 361 glasov.

V 720-članskem Evropskem parlamentu bo v novem mandatu osem političnih skupin. Tri doslej največje evropske politične skupine - EPP, socialisti (S&D) in liberalci (Renew) - so sicer ohranile večino, okrepila pa se je desnica. Za EPP in S&D bodo tako tretja največja politična skupina novoustanovljeni Domoljubi za Evropo, sledijo Evropski konservativci in reformisti (ECR), liberalci, Zeleni, Levica ter Evropa suverenih narodov (ESN).

Slovenija bo imela v novem sklicu devet evropskih poslancev. Na junijskih evropskih volitvah so bili z liste SDS izvoljeni Romana Tomc, Milan Zver, Branko Grims in Zala Tomašič, z liste Gibanja Svoboda Irena Joveva in Marjan Šarec, z liste Vesne Vladimir Prebilič, z liste SD Matjaž Nemec in z liste NSi Matej Tonin. Vsi so bili izvoljeni s preferenčnimi glasovi.

V prvem krogu glasovanja izvolil 11 od 14 podpredsednikov

Evropski parlament je na ustanovnem zasedanju v prvem krogu tajnega glasovanja izvolil tudi 11 od 14 podpredsednikov. Med njimi niso izvolili nobenega iz vrst treh skrajno desnih političnih skupin. Ti za položaj kandidirajo tudi v drugem krogu glasovanja, v katerem se sicer za tri mesta poteguje šest kandidatov.

V tem mandatu bo imela največ podpredsednikov politična skupina socialistov (S&D), in sicer pet, sledijo Evropska ljudska stranka (EPP) s tremi podpredsedniki, liberalci (Renew) z dvema in Zeleni z enim.

Med podpredsedniki tudi v tem mandatu ni nobenega evropskega poslanca iz Slovenije.

Iz vrst S&D so bili izvoljeni nemška poslanka Katarina Barley, Španec Javi Lopez, Romun Victor Negrescu, italijanska evroposlanka Pina Picierno ter danska poslanka Christel Schaldemose.

Iz največje politične skupine EPP so bili izvoljeni španski evroposlanec Esteban Gonzales Pons, Poljakinja Ewa Kopacz in Nemka Sabine Verheyen.

Iz Renew sta bila za podpredsednika Evropskega parlamenta izvoljena slovaški evroposlanec Martin Hojsik ter Belgijka Sophie Wilmes, iz politične skupine Zelenih pa Romun Nicolae Stefanuta.

Za podpredsedniški položaj se poteguje tudi pet kandidatov iz treh skrajno desnih političnih skupin v Evropskem parlamentu. V luči t.i. sanitarnega kordona oziroma zavračanja sodelovanja s skrajno desnico pa v prvem krogu ni bil izvoljen nobeden od njih.

Politična skupina Evropski konservativci in reformisti (ECR) zahteva dva podpredsednika, in sicer predlagajo Roberta Zileja iz latvijskega Nacionalnega zavezništva ter Antonello Sberna iz stranke Bratje Italije italijanske premierke Giorgie Meloni. Domoljubi za Evropo predlagajo nekdanjega direktorja Frontexa, Fabrica Leggerija iz francoskega Nacionalnega zbora in češko evroposlanko Klaro Dostalovo, politična skupina Evropa suverenih narodov (ESN) pa poljsko poslanko Ewo Zajaczkowsko-Hernik.

Za podpredsedniški položaj se poteguje tudi francoski evroposlanec iz vrst politične skupine Levica Younous Omarjee.

Izidi drugega kroga glasovanja, v katerem tako kot v prvem krogu kandidati za izvolitev potrebujejo absolutno večino veljavnih glasovnic, bodo znani nocoj. Če bo potreben tretji krog, bo za izvolitev zadostovala navadna večina.