Manipulacije, zavajanje in boj za glasove na referendumih

Referendumska kampanja za javno RTV se bliža koncu, v Inštitutu 8.marec pa opozarjajo na vse več nepravilnosti, do katerih prihaja v kampanji. Stran proti zavaja, da bomo v nedeljo odločali o RTV prispevku, za agitacijo uporablja podobo preteklih kampanj Inštituta 8. marec ter potvarja izjave podpore zakonu.

Kristina Krajnc iz Inštituta 8. marec je poudarila, da se ljudi že sicer vsebinsko zavaja, o čem na referendumu odločamo. Veliko se namreč govori tudi o RTV prispevku, ki naj bi ga po nekaterih trditvah zakon dvigoval, vendar pa je ob tem poudarila, da gre tu za laži. Sprememba zakona prispevka namreč sploh ne omenja.

Prav tako pa se pojavljajo tudi druge lažne vsebine, je dejala. "Na izjave oseb, ki jim referendum nekaj pomeni, ki so se o tem izrekle, ki so podprle zakon in pozvale ljudi k udeležbi na referendumu, se prireja njihove komentarje, ki ljudi pozivajo, naj glasujejo proti. To je nedostojno, nepošteno do ljudi, ki so se izrekli, in tudi nemoralno," je jasna. Ob tem je izpostavila primer Sebastiana Cavazze.

Podobno pa osebe prirejajo podobe Inštituta 8. marec in tudi koalicijskih strank, ki so že v ponedeljek napovedale, da bodo ukrepale tudi s pravnimi sredstvi. "Vse objave, ki našo podobo izrabljajo za agitacijo proti zakonu zbiramo, poslali jih bomo tudi naši odvetnici. Podpiramo, da so boj proti tovrstnim objavam napovedale tudi koalicijske stranke," je napovedala, to pa je potrdila tudi Nika Kovač, direktorica Inštituta.

"Na kup dajemo objave, ki pravijo, da Inštitut 8. marec zagovarja stran proti, pa tudi objave, ki potvarjajo slogane referenduma za čisto pitno vodo. Vse to bomo predali naši odvetnici," je zagotovila Kovačeva.

Mojca Lukan je medtem poudarila, da veliko ljudi sploh ne ve, da referendumi potekajo ter da jim prav tako veliko ne tudi ne ve, o čem se na njih glasuje. "Zdi se, da so ljudje premalo podučeni, o čem se na referendumih glasuje. Zastrašujoče pa je, da ljudje sploh ne vedo, da referendum je," se je strinjala tudi Tia Jakič, ki je ob tem opozorila, da do nepravilnosti v referendumski kampanji prihaja tudi na televizijskih soočenjih na RTV.

Direktorica Inštituta Nika Kovsač, je medtem naslovila tudi ostala dva zakona, za katera potekata referenduma. "Zakon o vladi je zakon, s katerim se želimo najmanj ukvarjati. Luka Mesec se je ministrstvu odpovedal, prav tako se nočemo ukvarjati z bitkami med različnimi vladami. Tudi o dolgotrajni oskrbi se nismo izrekli," je dejala in poudarila, da ljudi ne pozivajo, kako naj glasujejo na teh referendumih. "Bijemo le tiste bitke, za katerimi stojimo 100-odstotno," je dodala.

Kljub slabi udeležbi pa v Inštitutu 8. marec ostajajo pozitivni. Alenka Kreč Bricelj, članica Inštituta 8. marec, je izpostavila, da je bila kampanja za javno RTV ena lepših kampanj. "Obiskali smo več kot 30 mest in krajev, v vsakem je podporo zaposlenim na RTV izrazilo več kot 50 ljudi. Čakajo nas še zadnje aktivnosti, danes ob 20:00 bo v Španskih borcih pogovor Saše Krajnca in Nike Kovač o pomenu javnih medijev. Jutri bomo zaposlenim na RTV predali še drugo polovico podpisov podpore, ki smo jih pobirali na terenu. Verjamemo, da nam lahko na tem referendumu uspe samo skupaj."

Zaradi objav, ki so tipografsko, barvno in grafično podobne skupni referendumski kampanji 3xZA, je koalicija že napovedala vložitev kazenske ovadbe. "Gre za nedopustno manipulacijo in krajo logotipov, zato bomo vložili kazensko ovadbo, saj gre za sum kaznivega dejanja po 151. členu kazenskega zakonika," so sporočili v Gibanju Svoboda, SD in Levici. Ob tem so dodali, da se izida nedeljskega glasovanja ne bojijo in da bo njihova kampanja še naprej poštena ter da bo temeljila na argumentih, dejstvih in spoštljivi komunikaciji.

Sajovic prepričan, da uspeh kampanje 3xZA kaže prav manipulacija z njihovim gradivom

Poslanec Gibanja Svoboda Borut Sajovic je na novinarski konferenci državljane znova pozval, naj v nedeljo na referendumih trikrat obkrožijo ZA. "Z množično udeležbo pokažimo in dokažimo da si želimo drugačne Slovenijo in drugačno politično prakso. Odločitve, ki jih sprejemamo, so dobre za Slovenijo in prakse, ki jih bomo uveljavili v tej demokraciji," je dejal ter dodal, da je prepričan, da so sprejeli tri dobre zakone.

"Ti nam bodo dali dobre medijske vsebine, odgovorno dolgotrajno oskrbo in naslavljanje podnebnih sprememb, znanost, izobraževanje in razvoj ter solidarnostne spremembe, kot se spodobi," je dodal.

Poslanec SD Jani Prednik je prav tako znova pozval k udeležbi na referendumih. "24. aprila so volivci jasno in nedvoumno povedali, kakšno politiko si želijo in katere si ne želijo. Naj volivci pokažejo, da 24. april ni bil naključje," je dejal. Ob tem je dodal, da imajo državljani v nedeljo možnost, da zaključijo nedopustne prakse na RTV. "Prav tako volivce prosimo, da podprejo zakon o vladi in zakon o dolgotrajni oskrbi. V nedeljo je možnost potrditve vseh teh zakonov," je dejal.

"Referendumi so praznik demokracije, kot tudi vsakršne volitve. Ljudje se pomena referendumov zavedajo," je prepričan poslanec Levice Matej T. Vatovec. Poudarja, da referendumi zavirajo se ureditev postopne in kakovostne dolgotrajne oskrbe, javnega in neodvisnega RTV Slovenija in organizacije vlade, ki zagotavlja še boljše in temeljitejše delovanje vlade na nekaterih področjih. "Zakon o RTV Slovenija je dober pokazatelj, kako resno ta koalicija gleda na neodvisnost medijev," je dodal.

'Prišli bomo v nestabilno stanje, v katerem smo bili v 90. letih'

Poslanka SDS Alenka Jeraj je dejala, da želi vlada ljudi prepričati, da bodo z zakonom o RTV uvedli apolitičen RTV, vendar pa je ob tem dodala, da smo imeli zelo podobno ureditev v 90. letih, ko naj bi ljudi predlagala civilna družba, a je bil programski svet takrat najbolj političen, saj ga je vodil Janez Kocijančič. "To je skrb, da se lahko zadeva ponovi," je dejala ter dodala, da je finančni svet takrat lahko predlagal stvari, ni pa imel nobene odločitve. To se je sicer spremenilo v letu 2005, ko je zakon točno določil funkcije nadzornega in finančnega sveta. "Zdaj se to ponovno jemlje in prišli bomo v nestabilno stanje, v katerem smo bili v 90. letih," je dejala Jerajeva.

Izpostavila je tudi, da ne drži, da dajejo večjo moč civilni družbi, s čimer da RTV depolitizirajo. "Programski svet se namreč zmanjšuje, tako pa bodo iz civilne družbe le štirje predlagatelji, ostale pa imenuje parlament ali celo vlada," je povedala in dodala, da popolnoma izključuje gledalce in poslušalce, ki so sedaj imeli neposredno predlagateljstvo. Druge predlagatelje pa da imenuje vlada.

KSJS v podporo zakonoma o RTV in dolgotrajni oskrbi, seniorji treh strank slednjega ne podpirajo

V Konfederaciji sindikatov javnega sektorja (KSJS) odločno podpirajo Sindikat novinarjev Slovenije in zaposlene na RTV Slovenija v prizadevanjih za politično neodvisen, profesionalen in strokoven javni servis. "Izmerjena stopnja zaupanja v RTV Slovenija je na zgodovinsko najnižji ravni. Novinarski sindikati na RTV že več kot 180 dni stavkajo za novinarsko, uredniško in institucionalno avtonomijo ter s tem za pravico javnosti do obveščenosti, medtem ko ključni organi javne radiotelevizije, programski in nadzorni svet ter poslovodstvo zasledujejo ozke, strankarske interese," so sporočili.

"Z novelo zakona o RTV se politika odreka vodilni besedi pri upravljanju in vodenju tako, da državni zbor ne bi več imenoval niti enega člana sveta, ter vpliv pomembno prenaša na javnost in zaposlene. To je ob ustreznem financiranju in dekomercializaciji nujni predpogoj za avtonomno delo novinarjev in vseh zaposlenih na RTV," so dejali.

Za soglasno podporo se je predsedstvo KSJS izreklo tudi o noveli Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki "mora biti novo socialno zavarovanje, namenjeno ljudem". "Za izvajanje dolgotrajne oskrbe pa so potrebni ljudje, ki so zaposleni v mreži dolgotrajne oskrbe," so zapisali.

Po njihovem mnenju sicer na žalost trenutno veljavni zakon, "ki je nastal mimo socialnega dialoga in so mu nasprotovali tako stroka kot skoraj vsi deležniki", ne omogoča ne enega ne drugega. Dodajajo, da osebe, ki so danes upravičene do pravic socialnega varstva, se bodo znašle med dvema sistemoma: starim, v katerem njihove pravice niso več jasne, in novim, v katerega ne morejo vstopiti. "Ker želimo funkcionalen sistem dolgotrajne oskrbe z jasno določenim financiranjem in ne mačka v žaklju, podpiramo novelo, ki zamika izvajanje zakona," so še zapisali.

Da bodo na referendumu o dolgotrajni oskrbi glasovali proti, so medtem sporočile tudi seniorke in seniorji političnih strank Nova Slovenija, Slovenska ljudska stranka in Slovenska demokratska stranka, ki so k temu pozvali tudi volivce. "To pa zato, ker novela za leto dni odlaga že sprejeti Zakon o dolgotrajni oskrbi z izgovorom, da je neizvedljiv, kar je neresnica," so sporočili v skupni izjavi za javnost.

Zakon, ki ljudem jemlje pravice?

Poslanec SDS Zvonko Černač je na začetku pojasnil, da so se ob pomanjkanju argumentov, zakaj je v nedeljo na treh zakonodajnih referendumih potrebno glasovati za, pojavile številne laži in manipulacije. Predstavil je nekaj dejstev glede zakona o dolgotrajni oskrbi, ki da določa pravice, vire financiranja, način postopne uveljavitve, določa pa tudi, da vse obstoječe pravice veljajo do pridobitve novih pravic, ki so ugodnejše, materialno višje kot so obstoječe, nabor pa je širši. "Priloga zakona določa obseg teh pravic, npr. oskrbovanec v DSO, kjer so ljudje na nivo oskrbe, ki jo potrebujejo, razporejeni v pet kategorij, je določeno, da jim pripada med 340 in 1870 evrov storitev mesečno. Nekdo, ki potrebuje 24-urno oskrbo bo po uveljavitvi tega zakona, če bo zakon vlade na referendumu zavrnjen, pridobili pravice na bistveno višjem nivoju in plačevali v domu samo oskrbo in prehrano, vse ostalo pa se bo financiralo iz javne blagajne, kar je bistveno več kot je sedaj," je pojasnil.

"Vlada je poleti prišla z zakonom, ki te pravice ljudem jemlje, vladajoča koalicija pa ga je potrdila. O tem se bo odločalo na nedeljskem referendumu. V razpravi o tem, zakaj vlada te pravice blokira, ni bilo slišati niti enega vsebinskega argumenta," je dejal Černač. Govorili so, da je zakon neizvedljiv, a Černač meni, da je zakon zelo natančen, v 158. členih zelo natančno določa prehod v nova razmerja. Da so imele pravice, ki so zapisane v zakonu, podlago tudi v financah, pa da je vidno zdaj, ko poslanci obravnavajo rebalans proračuna za prihodnje leto, "ko želi vlada vzeti 79 milijonov ljudem". "Toliko bo potrebno prihodnje leto, če v nedeljo ta zakon ne bo zavrnjen, vrniti iz denarnic ljudi, namesto iz državne blagajne," je dejal.

Kot najhujšo laž in manipulacijo pa izpostavil, da zakon, ki je bil sprejet pred letom dni, zahteva 24-mesečno zavarovanje, da bi ljudje te pravice sploh lahko pridobili. "Zakon določa, da smo vsi, ki smo obvezno zdravstveno zavarovani, zavarovani tudi za dolgotrajno oskrbo. Iz tega nam pripadajo vse pravice po zakonu. Potrebno je biti proti temu, da se pravice ljudem, ki so uzakonjene," jemlje. Druga manipulacija in sejanje strahu med najšibkejšimi pa je po njegovih besedah, da bodo tisti, ki te pravice potrebujejo in jih uživajo, ostali po januarju brez njih in bodo morali oditi iz DSO. "To se ne bo zgodilo," je zagotovil.

Grims o zakonu o vladi

Branko Grims pa je predstavil manipulacije glede zakona o vladi. Največja manipulacija je po njegovih besedah, da uvedba treh novih ministrstev ne bo stala niti evra. Vlada celo govori o vitki vladi, in tako zavajajo javnost, ampak se mastno redi in postaja evropski rekorder. Bistvo je v stroških, ki bodo strahovito narasli.

Grims opozarja, da ne gre samo za tri dodatne ministrske plače, temveč da bo vsako ministrstvo ustvarilo svoj birokratski aparat in vse to bomo plačevali davkoplačevalci. Na koncu vsako ministrstvo tekmuje v proračunu, kar pomeni nove višje postavke v proračunu, kar bo pomenilo še dodaten strošek v proračunu, kar bodo spet plačevali davkoplačevalci, je pojasnil. "Temu zapravljanju je treba narediti konec," je bil jasen.

Kot je še povedal, želi vlada vse, kar ustvari slovensko podjetništvo, pobrati zase. "Socialisti se bodo morali naučiti, da denar ne raste na drevesu, da denar ustvarja podjetništvo, država pa jim je dolžna dati ustrezen okvir. In tega potrebujemo," je dejal. Meni tudi, da sedanje delo vlade Slovenijo oddaljuje od Evrope, jo dela popolnoma nekompetitivno in uničuje kvaliteto Slovencev.