Ursula von der Leyen v Evropskem parlamentu potrjena za drugi mandat

Podporo von der Leyen so ob Evropski ljudski stranki (EPP), iz katere prihaja, tik pred glasovanjem napovedali tudi socialisti (S&D), liberalci (Renew) in Zeleni.

Da je ne bodo podprli, so bili medtem jasni v drugih dveh skrajno desnih skupinah Domoljubi za Evropo in Evropa suverenih narodov, pa tudi v Levici. Iz skrajno desne skupine Evropskih konservativcev in reformistov (ECR) pa so pred glasovanjem sporočili, da velika večina nacionalnih delegacij ne bo podprla. Von der Leyen bo tako lahko začela oblikovati svojo prihodnjo komisarsko ekipo, ki naj bi jo predvidoma predstavila septembra.

V nagovoru evropskim poslancem se je danes zavzela za vzpostavitev "prave obrambne Evropske unije". Pri tem je bila med drugim kritična do t. i. mirovne misije madžarskega premierja Viktorja Orbana v Moskvi, ki jo je označila za misijo popuščanja.

Kot prvo prednostno nalogo je izpostavila okrepitev konkurenčnosti evropskega gospodarstva in napovedala pripravo dogovora za čisto industrijo v prvih stotih dneh novega mandata. Napovedala je, da bodo v njeni novi ekipi med drugim komisarji, pristojni za zmanjšanje administrativnega bremena podjetij, za obrambo in za stanovanja.

Ursula von der Leyen je evropskim poslancem predstavila svoje načrte in vizijo za prihodnje petletno obdobje. "Čas je za pravo obrambno Evropsko unijo," je dejala. "Storiti moramo vse, kar je potrebno, da bi zaščitili evropske državljane. Zaščititi Evropo je dolžnost Evrope. Mislim torej, da je čas za vzpostavitev resnične obrambne Evropske unije," je povedala. 

To je po njenem mnenju potrebno predvsem spričo ruske agresije na Ukrajino, ki jo je treba podpirati, dokler bo treba.

Pri tem je bila kritična do nedavnega obiska madžarskega premierja Viktorja Orbana v Moskvi, kjer se je sestal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. "Tako imenovana mirovna misija ni bila nič drugega kot misija popuščanja," je poudarila kandidatka za predsednico prihodnje Evropske komisije.

V svojem nagovoru se je spomnila tudi na Putinovo izsiljevanje s prekinitvijo dobave fosilnih energentov in napovedala, da si bo prizadevala, da se bo odvisnost EU od ruskih fosilnih goriv končala "enkrat za vselej".

Obenem bo vlaganje v domače vire čiste energije prispevalo h konkurenčnosti evropskega gospodarstva, ki jo je von der Leynova izpostavila kot svojo prvo prednostno nalogo v primeru ponovne izvolitve. V ta namen je napovedala tudi pripravo dogovora za čisto industrijo v prvih stotih dneh novega mandata.

Da bo evropsko gospodarstvo bolj konkurenčno, je treba po njenem mnenju zmanjšati tudi administrativno breme za evropska podjetja. Vsem članom svoje bodoče komisarske ekipe bo tako naložila, da pregledajo, kje je možno zmanjšati breme, vse skupaj pa bo usklajeval za to pristojni podpredsednik Evropske komisije.

Napovedala je, da bodo v njeni novi ekipi med drugim še komisarji, pristojni za obrambo, stanovanjsko politiko in za sodelovanje z državami v Sredozemlju, predvsem na področju migracij.

Pri upravljanju migracij je sicer po mnenju von der Leynove ključno učinkovito varovanje zunanjih meja, tako da bo predlagala potrojitev osebja Evropske agencije za mejno in obalno stražo (Frontex) na 30.000. Predlagati pa namerava tudi podvojitev osebja Evropskega policijskega urada (Europol).

Podpora S&D in Zelenih

Potem ko je von der Leynova evropskim poslancem danes predstavila svoje načrte in vizijo za prihodnje petletno obdobje, so se pred glasovanjem glede podpore vnovič sešle politične skupine. Politični skupini socialistov in demokratov (S&D) in Zelenih sta tako tik pred začetkom glasovanja sporočili, da bodo von der Leynovo podprli. Da bodo skoraj soglasno glasovali za aktualno predsednico komisije, je sporočil tudi evroposlanec Renew Pascal Canfin.

Svojo kandidatko za predsednico komisije bo po pričakovanjih večinsko podprla tudi največja politična skupina desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP), Vodja EPP Manfred Weber je namreč že v razpravi pred glasovanjem povedal, da je treba danes podpreti von der Leyen, če želimo ubraniti evropsko demokracijo.

Iz skrajno desne skupine Evropskih konservativcev in reformistov (ECR) pa so pred glasovanjem sporočili, da velika večina nacionalnih delegacij ne bo podprla von der Leyen za nov mandat, bodo pa poslanci lahko glasovali po svojem prepričanju. Da je ne bodo podprli, so bili medtem jasni v drugih dveh skrajno desnih skupinah Domoljubi za Evropo in Evropa suverenih narodov, pa tudi v Levici.

Če bo nemška političarka, ki je bila pred petimi leti za predsednico komisije v Evropskem parlamentu potrjena s tesno večino devetih glasov, danes uspešna, bo lahko začela oblikovati svojo prihodnjo komisarsko ekipo. To naj bi predvidoma predstavila septembra. Če ji bo spodletelo, pa bo moral Evropski svet v mesecu dni Evropskemu parlamentu predlagati drugega kandidata oziroma kandidatko, kar pa bi precej odložilo oblikovanje prihodnje Evropske komisije.

Med slovenskimi evroposlanci je podporo von der Leynovi jasno napovedal le Matej Tonin (EPP/NSi), ki ji je na družbenem omrežju X čestital in zapisal, da je pokazala, da razume sporočilo volivcev - "EU mora postati gospodarsko močna, inovativna in varna. Potrebujemo Evropo, ki manj regulira in več inovira," je še zapisal. Podpori pa so se odrekli Matjaž Nemec (S&D/SD), ki je svojo odločitev sporočil tudi na svojem X profilu in zapisal, da njena izvolitev ne prinaša spodbudnega sporočila, Vladimir Prebilič (Zeleni/Vesna) in Zala Tomašič (EPP/SDS). Trije evroposlanci iz vrst SDS - Romana Tomc, Milan Zver in Branko Grims - se glede podpore doslej niso jasno opredelili, po navedbah Tomašičeve pa naj bi poslanci SDS glasovali proti.

Da glede podpore še nista odločena, sta v sredo zatrdila Irena Joveva in Marjan Šarec (oba Renew/Svoboda). Šarec je nato danes na Facebooku napovedal, da jo bo vendarle podprl. "O Ursuli von der Leyen se te dni krešejo mnenja in rezultat glasovanja bo izjemno pomemben. Zame je pomembno, da je pomagala Sloveniji, ko je bilo to najbolj pomembno. Lanske poplave so pokazale njeno operativnost in zagotovila je najvišjo vsoto sredstev, ki so bila na razpolago. Seveda ni idealna za vse, a tisti ki je ne podpirajo, morajo razmisliti, kakšna je alternativa. Vsaka druga odločitev, razen podpore, bi pomenila negotovost, ki pa je Evropa ta trenutek vsekakor ne potrebuje. Evropa potrebuje delujoče institucije s polnim mandatom."