SDS nad Kosovo; vlada DZ zaprosila za čim hitrejšo obravnavo kandidatke

Predsednik odbora DZ za zadeve EU Franc Breznik iz vrst opozicijske SDS za danes ni sklical seje odbora o novi kandidatki za evropsko komisarko. Kot je pojasnil, ni dobil gradiva. Vir spora je še naprej domnevno pismo Ursule von der Leyen, v katerem od slovenske vlade zahteva zamenjavo kandidata. Tega, kot je ponovil v sinočnji Tarči na RTV SLO, ni dobil.  

(Ne)pomembno pismo

Pisma tudi v oddaji – kljub drugačnim napovedim – niso pokazali, bi pa naj bilo v njem zapisano ne le to, da predsednica komisije zahteva umik kandidature Vesela, ampak tudi, da je rok za zamenjavo kandidata 11. september.  

Medtem ko torej opozicija in še nekaj drugih kritičnih glasov želi pismo, so v stranki Svoboda premierja Roberta Goloba očitno mnenja, da je vse, povezano s komisarsko sago Vesela, lanski sneg, zdaj pa se naj posvečamo le novi kandidatki.  

"Če se spuščamo v pisma, se potem pogovarjajmo tudi o pismih, ki jih je prejemal prejšnji predsednik vlade iz Izraela ali pa Madžarske, pogovarjajmo se o vseh pismih, ki jih je dobil kakšen funkcionar v tej državi," je v Tarči komentiral poslanec Svobode Lenart Žavbi.  

Slovenska vlada je medtem danes v državni zbor ponovno poslala dopis, v katerem je poudarila, da državni zbor in pristojen odbor državnega zbora razpolagata z vso dokumentacijo, ki je opredeljena v predpisih in relevantna za oblikovanje mnenja o predlagani kandidatki. Ob tem je dodatno pojasnila, da predlagana kandidatka izpolnjuje s strani predsednice Evropske komisije javno izpostavljene kriterije in merila za primernost kandidatov za člane Evropske komisije, ki jih naj bi pri izbiri slednjih predsednica upoštevala.

"Vlada je o novem predlogu kandidature odločala izključno na temelju odstopa prejšnjega kandidata," so sporočili ter ob tem dodali, da je vlada zato znova zaprosila državni zbor (pristojni odbor) za čim prejšnjo obravnavo predloga omenjene kandidature oziroma takojšnjo podajo mnenja.

SDS nad Marto Kos, ki pa vse očitke zavrača

Da bi lahko dogajanje v Sloveniji odložilo imenovanje nove Evropske komisije, medtem izpostavljajo tuje tiskovne agencije, odmevajo pa tudi kritike iz vrst SDS na račun nove kandidatke.  

Vodja slovenske delegacije Evropske ljudske stranke (EPP) v Evropskem parlamentu Romana Tomc je za Euronews povedala, da je nova kandidatka za evropsko komisarko Marta Kos "povsem nesprejemljiva" in "problematična" za EPP.

Izrazila je zaskrbljenost zaradi njenega pomanjkanja izkušenj na vodilni ravni, kar je po njenem mnenju bistvenega pomena za vlogo komisarja.

Omenila je tudi domnevne pretekle povezave med Kosovo in Udbo, tajno policijo nekdanje Jugoslavije. "Si predstavljate, da bi nekdo, na primer v Nemčiji, imenoval kandidata z bremenom, da je bil v preteklosti sodelavec Stasi?" 

Marta Kos, ki se želi do konca postopka držati precej izven soja žarometov, je za Euronews obtožbe zavrnila. "Ti očitki so se prvič pojavili, ko sem napovedala kandidaturo za predsednico Republike Slovenije leta 2022 – z namenom diskreditacije. Preden sem postala veleposlanica v Nemčiji in Švici, sta me varnostni službi obeh držav preverili; brez težav sem dobila odobritev. Če bi kdaj škodila interesu Slovenije, ne bi mogla delati v slovenski vladi ali biti veleposlanica," je poudarila.  

Na očitke, da nima izkušenj, odgovarja, da gre za laž in blatenje. "Dve leti sem bila direktorica Urada Vlade RS za komuniciranje in vladna govorka, tri leta podpredsednica Gospodarske zbornice Slovenije. V tem času sem bila nadrejena gospe Tomc, ki pa je na to očitno pozabila. Sama se je dobro spominjam, saj je kot vodja Službe za javna naročila dobro opravljala svoje delo," je okrcala Tomčevo.

"V mojem sedemletnem veleposlaniškem mandatu, štirih letih v Nemčiji in treh letih v Švici, sem bila leta 2016 imenovana za veleposlanico leta (Diplomatisches Magazin). Za svoje delo sem prejela tudi veliki križec za zasluge reda Zvezne republike Nemčije. Osem let pa sem bila tudi direktorica franšiznega podjetja Gustav Käser Training International iz Švice," je med drugim naštela.

'Spol ni in nikoli ne bi smel biti glavna kvalifikacija za takšne vloge'

Obregnila se je ob pripombo, da je nominirana zgolj zato, ker je ženska. "Spol ni in nikoli ne bi smel biti glavna kvalifikacija za takšne vloge. Tomčeva s tem očitkom ignotita vse moje znanje, izkušnje in kompetence 35-letne poklicne poti," je dejala ter dodala, da so zanjo, čeprav je ženska, najpomembnejši strokovno znanje, usposobljenost in sposobnost oblikovanja pomembnih premikov na boljše.

"Spol ni in nikoli ne bi smel biti glavni pogoj za takšne vloge. Njena izjava pa je tudi v nasprotju z enim najpomembnejših ciljev EU, to je spodbujanje enakosti spolov, ter v nasprotju s prizadevanji predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen po spolno uravnoteženi komisarski ekipi," je dejala.

Očitke o mobingu je označila za izmišljene, prepričana je, da se pojavljajo z namenom diskreditacije. "Kot veleposlanica sem za svoje delo vsako leto dobila najvišjo oceno delovne uspešnosti – odlično, kar pomeni odlično opravljeno delo in visoko nad pričakovanji," je prepričana Kosova.

Čeprav dela v lobistični družbi, se Kosova ne vidi kot lobistka 

O Kosovi sicer piše tudi Politico. Tam razmišljajo o vprašanju lobiranja in potencialnem navzkrižju interesov komisarskih kandidatov. Izpostavljajo, da se od leta 2022 Kosova pojavlja na spletni strani lobistične svetovalnice Kreab kot višja svetovalka, ki "podpira Kreabove stranke in dejavnosti s svojim poglobljenim znanjem o vodenju, komuniciranju, vprašanjih spola, političnih zadevah in zunanjih odnosih, zlasti v nemško govorečih državah in državah jugovzhodne Evrope."

Kreab pravi, da Kosova trenutno ne svetuje nobeni stranki, in da je za podjetje delala od leta 2023 in ne od leta 2022.  

Kljub temu, da dela v lobistični družbi, pa jim je Kosova povedala, da se ne vidi kot lobistka - kot taka ni vpisana v register transparentnosti.  

Coach za managerje. Kosova dela tudi kot svetovalka za coaching prek svojega svetovalnega podjetja s sedežem v Švici, pravijo in dodajajo, da je z državo je osebno povezana, saj je soprog Henri Getaz generalni sekretar Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA).  

Kreab naj bi sicer nameravala zapustiti takoj, ko bo predsednica Evropske komisije objavila seznam komisarskih kandidatov – in bo na njem tudi njeno ime. 

 Kritike letijo tudi na predsednico Evropske komisije

Je pa zaradi pestrega komisarskega dogajanja tarča kritik tudi predsednica Evropske komisije, zadnji v vrsti so luksemburški socialisti LSAP. Predstavitev komisarske ekipe naj ne bi zamujala le zaradi Slovenije.  

V ozadju te odločitve se skrivajo tudi politične napetosti z evropskimi socialisti, poročajo tamkajšnji mediji.  

Marc Angel, poslanec Evropskega parlamenta iz luksemburške Socialistične delavske stranke (LSAP), je izrazil razočaranje nad postopkom in izjavil: "Milo rečeno nismo zadovoljni in zdaj smo se odločili to povedati javno. Nesprejemljivo je, kako nas je von der Leyen obravnavala med tem postopkom. Konec koncev smo druga najmočnejša politična sila v Evropi."

Šibkost ali strategija s pozitivnimi učinki?

Zakaj točno je Golob popustil, medtem ostaja neznanka in veliko vprašanje. Slovenija ni edina, ki je bila tarča pritiska, a način, kako se je pri nas vse skupaj odigralo, zdaj močno odmeva tudi izven naših meja.  

Zunanja ministrica, nekdanja evropska poslanka in nekdanja predsednica SD, Tanja Fajon, ki naj bi jo Ursula von der Leyen pravzaprav želela v svoji ekipi, a je na koncu pristala tudi na Marto Kos, meni: "Da je bilo sporočilo Sloveniji – kot kaže – zelo jasno. Očitno druge poti, kot da je do zamenjave prišlo, ni bilo."

Predsednica Evropske komisije naj bi menda celo zagrozila, da predloga za imenovanje slovenskega kandidata sploh ne bo poslala v Evropski parlament. "To sem slišala zgolj po kuloarjih," je dejala Fajonova, ki pa dodaja, da podrobnih informacij nima.  

Da med predsednico EK in Veselom ni bilo kemije in enakih pogledov na prihodnost povezave, zato se je Vesel sam poslovil, pravijo v Svobodi. A v NSi premierju očitajo, da gre le še za en primer "amaterizma, ki v Sloveniji še nekako "gre skozi", na evropskem parketu pa ne."  

Kritiki sicer menijo, da je dopustil hud napad na suverenost države, ki bi pač lahko vztrajala pri svojem kandidatu, četudi bi to bil "Maček Muri".

Ali bomo v zameno za burno politično dogajanje vsaj dobili dober resor? Na odgovor bo potrebno še nekoliko počakati. Romunija, ki je prav tako popustila predsednici Evropske komisije, naj bi na ta način bolje uresničila svoje interese v prihodnji komisiji.

Bi pa naj končni razplet tudi odgovoril na vprašanje ali je to, da je Golob popustil, znak njegove politične in evropske šibkosti ali rezultat strateške igre s koristmi za Slovenijo.