Poslanska skupina Evropske ljudske stranke – Krščanskih demokratov (ELS/EPP) je glede na delne izide volitev dobila 185 sedežev, Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu (S&D) 137 sedežev, Skupina Renew Europe (Renew) pa 80. Skupaj naj bi imele tako v 720-članskem parlamentu 402 sedeža. 

Letos je sicer v parlamentu 15 sedežev več kot v prejšnjem mandatu. Doslej so imele omenjene stranke skupaj 417 od 705 sedežev – EPP 176, S&D 139, Renew pa 102 poslanca. 

Ob letošnjih volitvah se pogosto omenja vzpon skrajne desnice – na lestvici poslanskih skupin z največ glasovi sledita prav skrajno desni skupini Evropskih konservativcev in reformistov (ECR) z 73 evroposlanci ter Identiteta in demokracija (ID) s 58. Prva ima v trenutnem sklicu 69 poslancev, druga pa 49. 

Upad glasov je zabeležila Skupina zelenih oz. Evropske svobodne zveze (Zeleni/ESZ), ki ima po novem 52 poslancev (prej 71) in Skupina Levice v Evropskem parlamentu (Levica/GUE/NGL), ki ima po novem 36 poslancev (prej 37). Samostojni poslanci so dobili 45 sedežev, novoizvoljenih poslancev, ki ne pripadajo nobeni politični skupini v parlamentu z iztekajočim se mandatom pa je 53. 

Prvo dejanje po volitvah: imenovanje predsednika Evropskega parlamenta

Prvo plenarno zasedanje novega mandata bo od 16. do 19. julija v Strasbourgu. Še pred tem zasedanjem bodo morali novoizvojeni poslanci oblikovati politične skupine na podlagi skupnih političnih idej.  

Nato pa bo ena prvih odločitev nove skupščine izvolitev predsednika Evropskega parlamenta. Trenutna predsednica je malteška političarka Roberta Metsola (EPP).

Evropski poslanci predsednika volijo za mandat dveh let in pol (tj. polovico parlamentarnega mandata), ki pa se lahko podaljša. Nominacije lahko poda politična skupina ali skupina poslancev Evropskega parlamenta, ki predstavlja vsaj eno dvajsetino vseh poslancev Evropskega parlamenta (36 poslancev).

Glasovanje je tajno, predsednik pa postane kandidat, ki dobi absolutno večino oddanih glasov. V primeru, da po treh krogih glasovanja noben od kandidatov ne dobi absolutne večine, evropski poslanci v četrtem krogu izbirajo med dvema kandidatoma, ki sta v tretjem krogu dobila največ podpore.

Izvolili bodo tudi podpredsednike, kvestorje in člane odborov

Na prvem plenarnem zasedanju bodo poleg novega predsednika izvolili tudi podpredsednike in kvestorje ter odločali o številu evropskih poslancev, ki bodo sedeli v posameznem parlamentarnem odboru. Vsak izmed podpredsednikov in kvestorjev je pristojen za svoj resor. Resorje dodeli predsednik po pogovorih s člani predsedstva. 

Podpredsedniki lahko nadomeščajo predsednika, tudi s predsedovanjem plenarnim razpravam in zastopanjem parlamenta na posebnih slovesnostih, kadar je to potrebno. Kvestorji se ukvarjajo z upravnimi zadevami, ki neposredno vplivajo na poslance Evropskega parlamenta, in so člani predsedstva v posvetovalni vlogi.

Imenovanje predsednika Evropske komisije – se Von der Leynovi nasmiha še en mandat? 

Ena prvih nalog novega parlamenta je tudi izvolitev predsednika Evropske komisije. Predsednika Evropske komisije predlagajo voditelji držav EU, ki se sestajajo v Evropskem svetu. Evropske politične stranke so morale sicer že pred volitvami razglasiti svoje kandidate za predsednika Evropske komisije.

Kandidat se nato predstavi evropskim poslancem in sodeluje v plenarni razpravi, poslanci pa nato nadaljujejo s tajnim glasovanjem. Kandidat mora dobiti vsaj en glas več od polovice vseh glasov evropskih poslancev. Vodja EPP Manfred Weber je medtem poudaril, da ima zmagovalec volitev pravico imenovati predsednika oziroma predsednico Evropske komisije. 

Trenutna predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen (EPP) si prizadeva, da bi na čelu te institucije ostala še naslednjih pet let. Glede na to, da je prav njena Evropska ljudska stranka (EPP) dobila 185 sedežev in je torej zmagovalka volitev, je von der Leynova na dobri poti, da svoj položaj tudi obdrži. 

Že po prvih objavljenih projekcijah je von der Leynova potrdila zmago svoje desnosredinske EPP in obljubila, da se bo v novi sestavi Evropskega parlamenta borila proti ekstremizmu. "Ta rezultat sredinskim strankam prinaša veliko odgovornost. Morda so med nami razlike pri posameznih vprašanjih, vendar pa si vsi prizadevamo za stabilnost ter močno in učinkovito Evropo," je povedala.

Glavni izziv za von der Leynovo bo, ali bo sklenila dogovor s tradicionalnimi sredinskimi strankami – socialisti in liberalci – da bi v parlamentu sestavila večino. Če to ne bi uspelo, pa bi morala iskati druge zaveznike, od Zelenih do desničarskih Bratov Italije italijanske premierke Giorgie Meloni.

Prav tako se bo morala odločneje opredeliti do ključnih izzivov. Že res, piše Politico, da desna sredina Von der Leynove zavrača ksenofobijo in evroskepticizem skrajne desnice, vendar pa njene volivce delijo enaki pomisleki glede življenjskih stroškov, migracij in občutka, da so tradicionalna ključna evropska podjetja – proizvodnja in kmetijstvo – zadavljena z zeleno regulacijo. In vse to bo igralo vlogo, ko se bodo sklepala prihodnja zavezništva. 

Bodo pa morali evropski poslanci izbrati tudi evropske komisarje. Z njimi bodo opravili razgovore in se odločili, ali jih bodo podprli ali ne.  

Poleg predsednika parlamenta in komisije je pomemben še predsednik Evropskega sveta

Tretja najpomembnejša institucija EU, poleg Evropskega parlamenta in Evropske komisije, je sicer še Evropski svet. Vendar pa predsednika Evropskega sveta imenujejo nacionalni voditelji (voditelji držav in vlad članic EU). Mandat od leta 2022 do 2024 trenutno vodi Charles Michel. 

Njegove naloge zajemajo vodenje dela Evropskega sveta, ki v sodelovanju s Komisijo določa splošne politične usmeritve in prednostne naloge EU, si prizadeva za krepitev povezanosti in soglasja v Evropskem svetu in predstavlja Evropsko unijo v zadevah, ki se nanašajo na zunanjo in varnostno politiko.

Kaj so naloge evropskih poslancev?

Nato bodo novi evropski poslanci sodelovali pri pripravi zakonodaje EU. Sodelovali bodo v razpravah, predlagali spremembne, na koncu pa se pogajali o predlogih, ki jih Evropska komisija pripravi z Evropskim svetom.  

Čeprav niti Evropski parlament niti Evropski svet nimata pravice sprožiti zakonodajnega postopka, vseeno lahko od Komisije zahtevata, da to stori in poda predlog.  

Sicer pa ima parlament še dve pomembni nalogi – to sta sprejemanje proračuna EU in nadzor zunanje politike. Hkrati mora dati Evropski parlament zeleno luč vsakršni širitvi EU in vsem pridružitvenim pogodbam.  

Parlament ima tudi moč, da s sprejetjem nezaupnice komisijo prisili k odstopu. To se je zgodilo denimo leta 1999, ko je Evropski parlament zaradi korupcijskega škandala zahteval odstop celotne Evropske komisije.