Von der Leynova: Zmagali smo

Sledita skrajno desni skupini Evropskih konservativcev in reformistov z 71 evroposlanci ter Identiteta in demokracija s 57. Prva ima v trenutnem sklicu 69 poslancev, druga pa 49. Zeleni, ki imajo trenutno 71 evropskih poslancev, naj bi jih po novem glede na projekcijo imeli 53, Levica pa naj bi izgubila dva izgubila in jih imela 35.

Stranke, ki v trenutnem parlamentu niso del nobene skupine ali ki doslej niso imele evropskih poslancev, naj bi skupaj osvojile 95 poslanskih sedežev. Trenutno je v parlamentu 62 nepovezanih poslancev.

"Rezultat prinaša odgovornost"

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je medtem ob tem, ko je po prvih objavljenih projekcijah potrdila zmago desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP) na evropskih volitvah, obljubila, da se bo v novi sestavi Evropskega parlamenta borila proti ekstremizmu.

"Zmagali smo na evropskih volitvah, smo najmočnejša stranka," je v Bruslju dejala von der Leynova.

"Ta rezultat sredinskim strankam prinaša veliko odgovornost. Morda so med nami razlike pri posameznih vprašanjih, vendar pa si vsi prizadevamo za stabilnost ter močno in učinkovito Evropo," je še povedala vodilna kandidatka zmagovalne stranke na evropskih volitvah.

Vodja EPP Manfred Weber je medtem poudaril, da ima zmagovalec volitev pravico imenovati predsednika oziroma predsednico Evropske komisije. Z zmago EPP na evropskih volitvah bo tako von der Leynova najverjetneje ostala na čelu komisije še nadaljnjih pet let.

Evropsko politično gravitacijsko središče se obrača v desno

Na prvi pogled se ob pogledu na rezultate, ki kažejo "zmago starih sil", zdi, da se v Bruslju ne dogaja nič novega. Vseeno pa ne gre zanemariti zasuka v desno, ki v tem trenutku marsikje trese predvsem domačo politiko, na čelu s Francijo. 

Desnosredinske in skrajno desne stranke naj bi dobile največ sedežev v državah z največ prebivalci: Nemčiji, Franciji, Italiji, Španiji in na Poljskem.

V Franciji je zmaga skrajno desničarskega Nacionalnega zbora tako močna, da je liberalni predsednik Emmanuel Macron razpustil francoski parlament in razpisal predčasne volitve. Dobili naj bi več kot dvakrat več kot predsednikova stranka.

In marsikdo pričakuje, da se bo vse skupaj že kmalu odrazilo na nacionalni ravni. "Predsednik republike ne more ostati gluh za sporočilo, ki so ga nocoj poslali ljudje v Franciji," je svojim privržencem dejal predsednik Nacionalnega zbora Jordan Bardella.

Tudi belgijski voditelj Alexander De Croo je dejal, da bo zjutraj postal premier v "odstopu", potem ko je njegova desnosredinska stranka Odprti flamski liberalci in demokrati na volitvah doživela hud poraz. V Belgiji so imeli sicer "super volilno nedeljo", saj so poleg zveznega volili trojico regionalnih parlamentov. Skrajna desnica se je v Belgiji na parlamentarnih volitvah nekoliko okrepila, v nasprotju z napovedmi pa ji ni uspelo zasesti prvega mesta. Dosedanji vladajoči koaliciji večine ni uspelo ohraniti.

"Za nas je bil še posebej težak večer, izgubili smo. Od jutri naprej bom predsednik vlade v odstopu," je dejal svojim privržencem na shodu. "Prepričan sem, da potrebujemo novo vlado hitro, s polnimi pooblastili," je dodal. "Signal volivcev je jasen."

V Nemčiji je desna sredina zabeležila udobno zmago, skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD) pa je bila druga in je premagala socialiste kanclerja Olafa Scholza. Ti so doživeli hud poraz, podobno bolečega kot koalicijski partnerji, Zeleni. 

Zato ni presenetljivo, da je Markus Söder, bavarski premier in vodja konservativne Krščansko-socialne unije (CSU), sestrske stranke Krščansko-demokratske unije (CDU), po polomiji vladajoče koalicije pozval k predčasnim volitvam v Nemčiji.

Uspeh skrajnodesničarske Alternative za Nemčijo pa je deloma pripisal brutalnemu umoru policista v Mannheimu nekaj dni pred volitvami, ki ga je izvedel 25-letnik iz Afganistana, incident pa je sprožil čustveno  razpravo o politiki priseljevanja.

Na celini, ki si že osem desetletij prizadeva izgnati duhove fašizma, bo sicer obseg prisotnosti skrajne desnice v EP še dolgo ena najbolj vročih tem pogovora.

Čeprav je malo verjetno, da se bodo njeni pripadniki iz različnih držav uskladili kot enotna skupina znotraj Evropskega parlamenta – zahvaljujoč delitvam glede tem, kot je Rusija – bodo še vedno lahko vplivali na splošno usmeritev EU, od priseljevanja do podnebnih politik, izpostavlja Politico. 

Zbrane skupaj bi sicer lahko radikalne desničarske stranke teoretično predstavljale drugi največji blok v parlamentu

Kdo bodo zavezniki?

Četudi bo torej uradna zmagovalka večera predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, katere desnosredinska Evropska ljudska stranka bo še vedno največja sila v EP, jo torej v prihodnje čaka veliko dela, čeprav je bilo nocoj slišati veliko pripravljenosti aktualnih partnerjev na nadaljnje sodelovanje.  

Glavni izziv za von der Leynovo bo, ali bo sklenila dogovor s tradicionalnimi sredinskimi strankami – socialisti in liberalci – da bi v parlamentu sestavila večino. Če to ne bi uspelo – pa bi morala iskati druge zaveznike, od Zelenih do desničarskih Bratov Italije italijanske premierke Giorgie Meloni.

Prav tako se bo morala odločneje opredeliti do ključnih izzivov. Že res, piše Politico, da desna sredina Von der Leynove zavrača ksenofobijo in evroskepticizem skrajne desnice, vendar pa njene volivce delijo enaki pomisleki glede življenjskih stroškov, migracij in občutka, da so tradicionalna ključna evropska podjetja – proizvodnja in kmetijstvo – zadavljena z zeleno regulacijo. In vse to bo igralo vlogo, ko se bodo sklepala prihodnja zavezništva. 

Nicolas Schmit, evropski komisar, ki je kandidiral kot spitzenkandidat (vodilni kandidat) za skupino socialistov in demokratov, je sicer nocoj vse demokratične sile pozval, naj "združijo moči, stopijo skupaj in ne gledajo na skrajnosti" v naslednjem Evropskem parlamentu.

"Brez nas ni večine," je izjavil ob vzklikih, ko je prišel v priljubljen bar Ginette na trgu Place Luxembourg tik pred Evropskim parlamentom. 

"Svojo kampanjo sem začel z besedami, da ne sme biti nobenega odpiranja, nobenih koncesij, nobenih dogovorov s skrajno desnico ... Pri tem bom vztrajal kot kdaj koli prej," je dejal. Podnebne spremembe bodo ključni izziv za prihodnji parlament, je dejal Schmit in poudaril, da je treba nadaljevati z aktivno podnebno politiko. 

Podpredsednik skupine socialistov in demokratov Pedro Marques pa je postavil dva pogoja za sodelovanje S&D v prodemokratični večini. Prvi je, da vodstvo S&D določi pogoje za podporo morebitnemu kandidatu za predsednika komisije, drugi pa, da ne bo koalicij s skrajno desnico oz. skupinama Identiteta in demokracija ter ECR.

Tudi sovodja Zelenih Philippe Lamberts je navezo EPP-Renew-S&D opozoril, naj se v naslednjem parlamentu izogiba skrajni desnici.

"Če iščete stabilnost ... Sprejemanje skrajne desnice za vas ne more biti možnost," je dejal Lamberts.

"Nocojšnji rezultat zagotovo ni zmaga za Zelene," je priznal, a zatrdil, da to ne pomeni, da skupina ne bo imela ključne vloge v naslednjem parlamentu, prepričan je, da bo ravno nasprotno.

Zeleni, ki so izgubili kar nekaj sedežev, so vseeno dodali, da so pripravljeni prevzeti več odgovornosti kljub razočaranju nad rezultati. Zavzeli so se tudi za poglobitev zelenega dogovora.

"Izidi današnjega večera kažejo, da proevropska večina v tem parlamentu ne bo mogoča brez skupine Renew," pa je poudarila podpredsednica te skupine Iskra Mihajlova. Na vprašanje, ali bodo podprli von der Leynovo za še en mandat na čelu Evropske komisije, je dejala, da je o tem še prezgodaj govoriti. Pojasnila je, da bo skupina o načinu sodelovanja s proevropsko večino odločila v drugi polovici junija, ko bo oblikovana. Renew naj bi sicer v primerjavi s prejšnjim mandatom izgubila kar nekaj stolčkov. 

Kljub izzivom, s katerimi se je Evropski parlament soočal v zadnjih letih, je "konstruktivna," proevropska sredina obdržala, pa je dejala predsednica parlamenta Roberta Metsola ob objavljanju rezultatov evropskih volitev.

"Zelo sem ponosen na reforme, ki smo jih izpeljali, posebej, ker se je ta Evropski parlament ob koncu leta 2022 soočil s številnimi izzivi," je dejal Metsola v zvezi s škandalom Qatargate.

"Ta parlament je zdaj bolj učinkovit in bolj odprt ," je ocenila.