EPP ima trenutno v 705-članskem parlamentu 176 poslancev, v novem sklicu parlamenta, ki bo štel 720 članov, pa naj bi jih imela 191.

Precejšen delež njenih poslancev prispeva Nemčija, kjer so krščanski demokrati (CDU in CSU) prepričljivo zmagali in naj bi glede na trenutne izide v skupino poslali 31 poslancev.

Levosredinska S&D, ki ima trenutno 139 poslancev, jih bo po novem imela 135.

Sledi liberalna politična družina Renew, ki je utrpela največjo izgubo med vsemi sedmimi političnimi skupinami. V tem sklicu ima 102, v novem pa naj bi imela 83 sedežev.

Skrajno desna politična skupina Evropskih konservativcev in reformistov (ECR) je za liberalci zasedla četrto mesto z 71 poslanskimi mandati, medtem ko jih ima trenutno 69.

Največ med vsemi naj bi pridobila druga skrajno desna skupina Identiteta in demokracija (ID), ki naj bi imela 57 članov Evropskega parlamenta, zdaj jih ima 49.

Skupini sta se okrepili na račun dobrih rezultatov več skrajno desnih strank v kar nekaj evropskih državah. Med drugim je v Franciji Nacionalni zbor osvojil kar 30 odstotkov glasov, največ doslej, in naj bi v ID prispeval 30 poslancev.

Poleg liberalcev so največje izgube doživeli evropski zeleni, ki imajo 71 evroposlancev in naj bi padli s četrtega na šesto mesto. Glede na prvo projekcijo naj bi osvojili 53 sedežev v 720-članskem parlamentu.

Levica, ki ima trenutno 37 poslancev, naj bi jih v novem sklicu imela 35.

Stranke, ki v trenutnem parlamentu niso del nobene skupine ali ki doslej niso imele evropskih poslancev, naj bi skupaj osvojile 95 poslanskih sedežev. Trenutno je v parlamentu 62 nepovezanih poslancev.

Zaenkrat je denimo brez politične skupine nemška skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD), ki je v državi osvojila drugo mesto, saj jo je ID nedavno izločila iz svojih vrst.

V Nemčiji slavila CDU, AfD na drugem mestu

Desnosredinska krščanska unija CDU/CSU ostaja največja nemška stranka v Evropskem parlamentu. Glede na delne rezultate je osvojila 30 sedežev. Na drugem mestu pa je presenetljivo skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD) s 16 mandati, čeprav jo je pred volitvami pretreslo več škandalov. Šele na tretjem mestu pa so vladajoči socialdemokrati (SPD) kanclerja Olafa Scholza, ki bodo imeli 14 evroposlancev, dva manj kot doslej.

Koalicijski Zeleni bodo imeli 12 poslancev, liberalci (FDP) pa s petimi mandati. Levo populistično zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW) je osvojilo šest, Levica pa tri sedeže. Skupno se je v Evropski parlament uvrstilo 13 strank, pri čemer glede na trenutne izide četrtina izvoljenih poslancev še ne pripada nobeni od obstoječih političnih skupin v Evropskem parlamentu.

SPD ob Zelenih velja za poraženko volitev, saj je doživela najslabši rezultat v svoji zgodovini. V primerjavi s parlamentarnimi volitvami leta 2021 je izgubila več kot deset odstotnih točk podpore. V primerjavi z zadnjimi evropskimi volitvami pa naj bi imela tokrat dva poslanca manj.

"To je za nas zelo grenak rezultat," je dejal generalni sekretar Kevin Kühnert. Dodal je, da bo morala stranka preučiti, kaj je šlo narobe. Če bodo rezultati potrjeni, bo to pomenilo dodaten pritisk na Scholzevo koalicijo pred regionalnimi volitvami v več vzhodnih nemških deželah, kjer naj bi glede na ankete slavila AfD. 

V CSU sicer menijo, da bi moral Scholz - glede na rezultat - odstopiti.

AfD pa je tokrat zabeležila visoko podporo kljub škandalom, ki so stranko pretresali v zadnjem času. Sovodja Tino Chrupalla je rezultate označil za zgodovinske, ob tem pa je prepričan, da se bodo tekom noči še izboljšali. Njegova kolegica na čelu stranke Alice Weidel pa je ocenila, da so se ljudje naveličali evropske birokracije.

Stranka je najmočnejša predvsem v zveznih deželah nekdanje Vzhodne Nemčije. V tem delu države je glede na projekcije zmagovalka z okoli 27 odstotki podpore, medtem ko je na zvezni ravni osvojila 16 odstotkov. 

Nemčija, članica EU z največjim številom prebivalcev, ima v Evropskem parlamentu 96 od skupno 720 sedežev. Volilno pravico ima 60,9 milijona Nemcev, med njimi prvič letos tudi vsi, ki so dopolnili 16 let.

V Franciji prepričljiva zmaga skrajne desnice, Macron razpustil parlament

V Franciji je prepričljivo zmagal skrajno desni Nacionalni zbor, ki se mu glede na volilne napovedi javnomnenjskih inštitutov obeta več kot 30 odstotkov glasov. Stranka naj bi osvojila še enkrat tolikšno podporo kot zavezništvo na čelu s stranko Preporod predsednika Emmanuela Macrona.

Nacionalnemu zboru pod vodstvom Jordana Bardelle, ki je bil tudi vodilni kandidat stranke, inštituta Ifop in Ipsos napovedujta med 31,5 in 32,4 odstotka glasov. Macronovo proevropsko zavezništvo naj bi dobilo 15,2 odstotka, socialisti na tretjem mestu pa okrog 14 odstotkov glasov podpore.

Rezultat je udarec za trenutnega predsednika, ki se je dolgo predstavljal kot branik pred skrajno desnico in je Marine Le Pen, njen vodilni obraz, dvakrat premagal na predsedniških volitvah. Na naslednjih, ki bodo leta 2027, se Macron ne more potegovati za nov mandat, Le Penova pa naj bi bi imela doslej najboljše možnosti za zmago.

Bardella je Macrona v prvem odzivu pozval, naj razpiše predčasne parlamentarne volitve, kar je ta tudi storil. Obenem je razpustil parlament. 

V Italiji po pričakovanju zmagali Bratje Italije

V Italiji, kjer so se volišča zaprla šele ob 23. uri, projekcije kažejo na zmago Bratov Italije premierke Giorgie Meloni, ki je glede na izide vzporednih volitev dobila med 26 in 30 odstotkov glasov. Sledi opozicijska Demokratska stranka, ki naj bi dobila od 21 do 25 odstotkov glasov. Na tretjem mestu je levo populistično Gibanje pet zvezd z 10 do 14 odstotki glasov.

Koalicijski partnerici v vladi Giorgie Meloni, Naprej Italija in Liga, sta medtem osvojili med 8,5 in 10,5 odstotka oziroma med osem in deset odstotkov glasov. Za njima je še levo zeleno zavezništvo Alleanza, ki naj bi prejelo med pet in sedem odstotkov glasov.

Stranka Bratje Italije je trenutno v Evropskem parlamentu del skupine Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), ki naj bi po trenutnih projekcijah v naslednjem sklicu parlamenta imela 70 poslancev.

V Španiji desnosredinska PP tesno pred vladajočimi socialisti

V Španiji je po več kot 99 odstotkov preštetih glasov slavila desnosredinska Ljudska stranka (PP), ki je osvojila 34,2 odstotka glasov. Sledijo ji vladajoči socialisti (PSOE) s 30,2 odstotka in skrajno desna stranka Vox z 9,6 odstotka glasov.

Na tretje mesto se je uvrstila skrajno desna stranka Vox, ki si je s 9,6 odstotka glasov priborila šest sedežev v Evropskem parlamentu.

Leva stranka Sumar je medtem osvojila 4,7 odstotka, nova populistična lista Se Acabo la Fiesta, kar v prevodu pomeni "konec zabave", pa okoli 4,6 odstotka glasov. Obe stranki bosta imeli po tri sedeže.

Stranka Podemos je zbrala 3,3 odstotka glasov in bo v Evropskem parlamentu imela dva sedeža. Še enega poslanca pa bo imela katalonska separatistična stranka Junts, poroča bruseljski portal Politico.

V Španiji je glasovalo 49,2 odstotka volilnih upravičencev, kar je precej manj kot leta 2019, ko je glasovalo 60,7 odstotka upravičencev.

Španija je sicer z 61 sedeži v Evropskem parlamentu četrta med članicami EU po številu sedežev za Nemčijo, Francijo in Italijo. V primerjavi z letom 2019 ima tokrat dva evropska poslanca več. 

Na Poljskem slavila Tuskova Državljanska koalicija

Na Poljskem, ki je po številu mandatov peta po vrsti – ima jih 53 – je glede na rezultate vzporednih volitev zmagala vladajoča proevropska Državljanska koalicija (KO) premierja Donalda Tuska. Dobila je 38,2 odstotka glasov, pripadlo pa naj bi ji 21 sedežev v evropskem parlamentu. 

"Poljska je pokazala, da tu zmagujejo demokracija, poštenost in Evropa – zahvaljujoč vam. Deset let smo čakali na to prvo mesto, zelo sem vesel, imamo pravico biti srečni in ganjeni," je v odzivu na napovedi rezultatov dejal zadovoljni Tusk. KO je članica EPP.

Na drugem mestu je konservativna stranka Zakon in pravičnost (PiS). S 33,9 odstotka glasov je občutno poslabšala svoj rezultat izpred petih let, ko je dobila nekaj več kot 45 odstotkov. Po napovedih naj bi v novem sklicu Evropskega parlamenta, kjer je v skupini Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), imela 19 poslancev, šest manj od sedanjih 25.

Na tretje mesto se je glede na rezultate vzporednih volitev uvrstila skrajno desna Konfederacija, ki je prejela 11,9 odstotka glasov. To je skoraj dvakrat več kot pred petimi leti, ko je prejela 4,5 odstotka glasov. Po napovedih naj bi imela šest evroposlancev.

Na Madžarskem zmaga Orbanu

Na evropskih volitvah na Madžarskem je po prvih podatkih tamkajšnje volilne komisije s 43,5 odstotki glasov zmagala vladajoča stranka Fidesz premierja Viktorja Orbana. Na drugem mestu je stranka Spoštovanje in svoboda (TISZA) njegovega potencialnega konkurenta Petra Magyarja, ki je s skoraj 31 odstotki glasov presegla pričakovanja.

Zmaga Orbanove stranke je bila pričakovana, vendar je v primerjavi z napovedmi dosegla nekoliko nižjo podporo od pričakovane in slabši izid kot pred petimi leti, ko je dobila nekaj več kot 52 odstotkov glasov.

Zavezništvo stranke Fidesz in Krščansko-demokratske ljudske stranke KDNP naj bi tako v novem sklicu Evropskega parlamenta imelo 11 sedežev namesto sedanjih 13, liberalno-konservativna stranka TISZA pa naj bi imela sedem sedežev. Stranka je bila ustanovljena leta 2021 in za zdaj še ni jasno, kater politični skupini se bo pridružila.

V Evropski parlament sta se ob tem uvrstila še zavezništvo socialistov in zelenih ter Gibanje naša domovina s po dvema oziroma enim evropskim poslancem. Tako kažejo zadnji podatki madžarske volilne komisije, pri čemer je preštetih nekaj več kot polovica glasov.

V Avstriji po vzporednih volitvah zmagali svobodnjaki 

Skrajno desni Svobodnjaki (FPÖ) veljajo za zmagovalce volitev, saj naj bi glede na delne rezultate prejeli šest od 20 sedežev. Na drugem mestu je vladajoča ljudska stranka (ÖVP) s petimi sedeži, prav tako so pet mandatov osvojili socialdemokrati (SPÖ). V Evropskem parlamentu bodo po dva mandata imeli še liberalni Neos in Zeleni.

Odločila je tudi Latvija

Na evropskih volitvah sta po dva mandata osvojili liberalno-konservativna stranka Nova enotnost premierke Evike Siline in desno populistična Narodna zveza. Po enega pa še pet drugih strank.

Koga v EP pošilja Luksemburg?

Šest mandatov se je razdelilo med pet strank. Dva je prejela vladajoča konservativna Krščansko-socialna ljudska stranka (CSV), po enega pa med drugim Zeleni in koalicijski liberalci (DP).

Na Hrvaškem glede na vzporedne volitve zmagala vladajoča HDZ

Vladajoča stranka HDZ je glede na delne rezultate slavila s šestimi osvojenimi sedeži v Evropskem parlamentu, sledi ji levosredinska SDP s štirimi mandati. V Evropski parlament sta se uvrstili še stranki Domovinsko gibanje in Zmoremo! s po enim evropskim poslancem. 

Volitve je zaznamovala nizka volilna udeležba. 

Premier Andrej Plenković je bil nosilec liste HDZ na volitvah, vendar nima namena oditi v Bruselj.  

Na Portugalskem v tesni prednosti socialisti pred vladajočimi konservativci

Socialisti (PS) so osvojili sedem sedežev, enako kot vladajoče konservativno Demokratično zavezništvo (AD). Desnosredinsko Liberalna pobuda (IL) si je zagotovila dva mandata, prav tako skrajno desna stranka Dovolj (Chega). Sedež v Evropskem parlamentu je osvojilo še proevropsko zavezništvo Livre ter Levi blok (BE) in Združena demokratična koalicija (CDU), ki jo tvorijo komunisti in zeleni.

Portugalski v Evropskem parlamentu pripada 21 sedežev.

Razplet na Nizozemskem

Zeleno-liberalno zavezništvo nekdanjega evropskega komisarja Fransa Timmermansa je zmagovalec evropskih volitev, saj je osvojilo osem od 31 nizozemskih sedežev, je razvidno iz začasnih končnih rezultatov. Tesno za petami ji sledi skrajno desna Stranka za svobodo (PVV) Geerta Wildersa s šestimi mandati. Desna liberalna Ljudska stranka za svobodo in demokracijo (VVD) bo imela v novem sklicu Evropskega parlamenta štiri sedeže. Skupno je v Evropski parlament prišlo deset strank.

Na Švedskem slavili socialdemokrati

Socialdemokrati so slavili in osvojili pet od 21 sedežev. Na drugo mesto se je uvrstila konservativna Zmerna stranka premierja Ulfa Kristerssona, ki je prejela štiri mandate. Sledijo ji Zeleni s tremi evroposlanci, enako število jih ima tudi skrajno desna stranka Švedski demokrati (SD). V Evropski parlament so se glede na delne rezultate uvrstili še Levica, Sredinska stranka, krščanski demokrati in liberalci.

Švedski sicer v Evropskem parlamentu pripada 21 sedežev.

Kako so volili na Danskem?

Zmagovalki sta levosredinska Zelena levica (SF) in socialdemokrati premierke Mette Frederiksen s po tremi evroposlanci. Vladna desnosredinska stranka Venstre je osvojila dva mandata. Po enega pa še sedem drugih strank, med njimi Liberalno zavezništvo.

Razdelitev mandatov v Estoniji

Sedem poslanskih mandatov si je v Estoniji razdelilo pet strank. Po dva mandata so prejeli socialdemokrati in konservativna stranka Isamaa, po enega pa med drugim Reformna stranka premierke Kaje Kallas.

Na Finskem največja podpora vladajoči NCP

Zmagovalka evropskih volitev je glede na delne rezultate vladajoča konservativna Stranka nacionalne koalicije (NCP) premierja Petterija Orpa, ki naj bi dobila štiri od 15 sedežev v Evropskem parlamentu. Za presenečenje večera velja Levo zavezništvo, ki je osvojilo tri mandate, dva več kot doslej. Po dva mandata so prejeli socialdemokrati (SDP), Stranka centra in Zeleni. Skrajno desni Finci so medtem utrpeli izgubo in bodo imeli namesto sedanjih dveh predvidoma le enega evropskega poslanca. Še enega evropskega poslanca si je zagotovila Švedska ljudska stranka (SPP).

V Grčiji glede na vzporedne volitve slavila vladajoča Nova demokracija

Vladajoča konservativna stranka Nova demokracija (ND) je glede na projekcije zmagovalka volitev, osvojila je sedem od 21 sedežev. Drugo mesto je osvojila glavna opozicijska stranka, levičarska Siriza, ki bo imela štiri evroposlance, tretja pa je socialistična stranka Pasok s tremi evroposlanci. V Evropski parlament so med drugim prišli še komunistična stranka KKE in skrajno desna Grška rešitev z dvema mandatoma ter tri druge stranke s po enim poslancem.

ND je sicer dobila manj glasov kot na parlamentarnih volitvah junija lani, ko jih je dobila 40,5 odstotka, pa tudi manj kot na evropskih volitvah leta 2019, ko je prejela dobrih 33 odstotkov glasov, poroča spletni medij Politico.

Grčija ima v Evropskem parlamentu 21 sedežev. 

Na Cipru velik uspeh za youtuberja 

Največ sedežev so glede na projekcije prejeli desnosredinski krščanski demokrati (Disy), in sicer dva. Po enega so osvojili leva stranka Akel, skrajno desna stranka Elam in socialdemokratska Diko. V Evropski parlament je prišel tudi 24-letni vplivnež Fidias Panajiotu.

Po vzporednih izidih v Romuniji slavila vladajoča koalicija

V Romuniji je glede na izide vzporednih volitev z okoli 53 odstotki glasov slavila vladajoča koalicija, ki jo tvorita levosredinska Socialdemokratka stranka (PSD) in desnosredinska Nacionalna liberalna stranka (PNL). Drugo mesto je osvojilo nacionalistično Zavezništvo za enotnost Romunov (AUR) s 16 odstotki.

Vladajoči stranki sicer v Evropskem parlamentu pripadata različnima političnima skupinama. PNL je članica Evropske ljudske stranke (EPP) in je imela od leta 2019 deset evropskih poslancev, PSD pa je članica evropskih socialistov in demokratov (S&D) ter je imela v zadnjem sklicu parlamenta osem poslancev.

Romuniji bo v novem sklicu Evropske parlamenta pripadlo 33 sedežev.

Na Češkem slavila opozicijska stranka nekdanjega premierja Babiša

Na evropskih volitvah na Češkem je slavila stranka nekdanjega predsednika vlade Andreja Babiša ANO, ki je osvojila 26,1 odstotka glasov in si je tako zagotovila sedem sedežev v Evropskem parlamentu. Sledi ji zavezništvo treh koalicijskih strank SPOLU pod vodstvom premierja Petra Fiale z 22,3 odstotka glasov, ki bo po novem imelo šest poslancev.

Presenečenje volitev je bil predvsem uspeh skupine Prisega in motoristi, koalicije desnih in skrajno desnih strank, ki jo vodi Filip Turek. Ta se je nedavno zapletel v škandal zaradi uporabe nacističnih simbolov. Skupina je prejela 10,2 odstotka glasov in bo v novi sestavi Evropskega parlamenta imela dva poslanca, poroča bruseljski portal Politico.

Leva stranka Stacilo! oziroma Dovolj je bilo! je osvojila 9,6 odstotka, liberalna stranka STAN pa 8,7 odstotka glasov. Obe bosta v Evropskem parlamentu imeli po dva sedeža.

Pirati so medtem osvojili 6,2 odstotka glasov in bodo imeli en sedež. Sledi še populistična stranka Svoboda in direktna demokracija (SPD) s 5,7 odstotka glasov, ki bo v Evropskem parlamentu ravno tako imela le en sedež.

Volilna udeležba je znašala 36 odstotkov. Češki sicer v Evropskem parlamentu pripada 21 sedežev.

Slovaška je odločila takole ...

Opozicijska liberalna stranka Progresivna Slovaška (PS) nekdanjega premierja Ludovita Odorja je uspela poraziti vladajoče socialdemokrate (Smer-SD) predsednika vlade Roberta Fica. PS je namreč osvojila šest sedežev v Evropskem parlamentu, Smer-SD pa pet. Stranka sicer od oktobrske izključitve iz evropskih socialistov in demokratov (S&D) v Bruslju ne pripada nobeni politični skupini.

Na tretje mesto se je uvrstila skrajno desna Republika z dvema mandatoma, medtem ko sta desnosredinsko Krščansko demokratično gibanje (KDH) in socialdemokratska stranka Glas-SD osvojili po en mandat. Tudi slednja je bila oktobra lani izključena iz S&D.

V Bolgariji zmagali konservativci

V Bolgariji je danes tako na predčasnih parlamentarnih kot na evropskih volitvah največ glasov dobila konservativna stranka Gerb nekdanjega premiera Bojka Borisova, kaže javnomnenjska raziskava agencije Gallup, objavljena po zaprtju volišč.

Na evropskih volitvah so Bolgari izbirali 17 evroposlancev.

V Litvi zmaga konservativcev pred socialdemokrati

Na evropskih volitvah v Litvi je slavila desnosredinska stranka premierke Ingride Šimonyte Domovinska unija - Litovski krčanski demokrati (TS-LKD), ki je osvojila dobrih 20 odstotkov glasov, je sporočila tamkajšnja volilna komisija. Drugo mesto so zasedli socialdemokrati s približno 17-odstotno volilno podporo.

Po podatkih litovske volilne komisije je TS-LKD osvojila 20,92 odstotka glasov oz. tri sedeže v Evropskem parlamentu. Drugo mesto so zasedli socialdemokrati s 17,67 odstotka, kar pomni, da bodo v novem sklicu parlamenta v Bruslju obdržali obstoječa dva sedeža.

S precejšnjim zaostankom sledijo Zavezništvo kmetov in zelenih (8,95 odstotka), sredinski Stranka svobode (7,92 odstotka) in lista zveze demokratov Za Litvo (5,84 odstotka), Volilna zveza Poljakov v Litvi (5,66 odstotka), Zveza ljudstva in pravice (5,35 odstotka) in Gibanje liberalcev (5,3 odstotka).

Vse te stranke bi v novi sestavi parlamenta zasedle po en od skupno 11 sedežev, ki pripadajo Litvi. Glasovanja v baltski državi se je sicer udeležilo le 28,4 odstotka volilnih upravičencev.

Na evropskih volitvah v Belgiji največ glasov desnici

Na evropskih volitvah, ki so v nedeljo v Belgiji potekale skupaj s parlamentarnimi, je glede na delne izide največ glasov osvojila skrajno desna Vlaams Belang, ki pa ohranja enako število poslancev kot doslej, in sicer tri. Prav toliko jih bo od 22, kolikor jih pripada Belgiji, imela desna, nacionalistična N-VA.

Vlaams Belang, ki si prizadeva za neodvisnost Flandrije, v Evropskem parlamentu sedi v politični skupini Identiteta in demokracija (ID), ki je na tokratnih volitvah najbolj okrepila svoje vrste. Osvojila je nekaj več kot 14 odstotkov glasov.

N-VA je medtem članica Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), v katero bo prav tako prispevala tri sedeže. Pripadlo ji je 14 odstotkov podpore.

Od preostalih strank bodo štirje sedeži pripadli dvema strankama iz vrst Evropske ljudske stranke (EPP), štirje strankam iz politične družine liberalcev (Renew), štirje strankam iz vrst socialdemokratov (S&D), dva Zelenim in dva Levici, izhaja iz spletne strani z rezultati Evropskega parlamenta.