Kdo je praznoval in kdo žaloval?

Pa poglejmo, kdo je praznoval in kdo žaloval. Definitivno je praznovala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je z glasovanja odšla z morebitno koalicijo socialistov, liberalcev in svoje desnosredinske ljudske stranke (EPP). Te tri skupine, ki so jo podpirale tudi med njenim sedanjim mandatom, naj bi skupaj imele približno 407 glasov v parlamentu. Vendar to še ne pomeni, da si je von der Leynova zagotovila drugi mandat. Potrebovala bo še podporo nacionalnih voditeljev EU v Evropskem svetu, piše Politico.

A kljub temu je EPP dobro pripravljena, da ji omogoči preboj, vodja stranke je namreč že pozval nemškega kanclerja Olafa Scholza in francoskega predsednika Emmanuela Macrona, naj von der Leynovo podpreta za nadaljnjih pet let. EPP je sicer slavila v Nemčiji, Španiji, na Poljskem, v Bolgariji, Sloveniji, Luksemburgu, na Cipru, v Latviji, Estoniji, na Finskem, Hrvaškem in v Grčiji. Tudi na Nizozemskem je dobila šest sedežev.

Tudi italijanska premierka Giorgia Meloni je včeraj slavila. Njena stranka Bratje Italije je odnesla največ sedežev, s tem pa je še bolj utrdila svoj položaj na čelu italijanske vlade.

No, največja zgodba večera pa je zmaga Marine Le Pen, še posebej po tem, ko je Macron razpustil parlament in razpisal nove volitve. Skrajno desne stranke so bile prve tudi v Avstriji, na Nizozemskem ter v Nemčiji in Romuniji. V parlament se je prebila tudi francoska stranka Ponovna osamosvojitev Érica Zemmourja.

Evropske levosredinske stranke sicer niso imele najboljšega večera, vendar so se obdržale na drugem mestu v državah, kot sta Španija in Italija, ter na tretjem mestu v Franciji. No, v Nemčiji so Scholzovi socialisti zasedli šele tretje mesto, za skrajno desno stranko AfD.

Kdo so poraženci?

Francoski predsednik je doživel kar dober udarec, potem ko je njegova stranka zasedla drugo mesto, komaj pred socialisti. Njegova glavna kandidatka Valérie Hayer se bo sicer vrnila v Bruselj, a so jo dobro premagali nasprotniki, med njimi tudi premier Gabriel Attal.

Naslednji poraženci so socialdemokrati nemškega kanclerja, ki so jih porazili desnosredinski krščanski demokrati in tudi skrajno desna AfD. Z le 14 odstotki glasov je Scholzeva stranka dosegla najslabši rezultat v več kot stoletju, Scholz pa se zdaj sooča s pozivi desne sredine, naj se zgleduje po Macronu in razpiše predčasne volitve.

Po dobrih rezultatih leta 2019 so Zeleni v Nemčiji doživeli polom, saj so z 21 sedežev zdrsnili na morda le 12, v Franciji so se komaj obdržali, na Portugalskem pa dobili natanko nič sedežev.

Tudi madžarskemu nacionalističnemu voditelju Viktorju Orbanu ta noč ni bila naklonjena. Odrezal se je slabše od pričakovanj, njegova stranka je sicer prejela 43,8 odstotka glasov, vendar je bil to njihov najslabši rezultat na volitvah v Evropski parlament doslej.

Žalostna usoda je doletela tudi stranko Liga italijanskega podpredsednika vlade Mattea Salvinija, ki je leta 2019 prejela 34 odstotkov glasov, tokrat pa manj kot devet odstotkov glasov. In s tem se poslavljajo od Evropskega parlamenta.

No, in kot poroča Politico, obstaja še en poraženec na volitvah in to je kar sam Evropski parlament. Njihov tiskovni predstavnik je namreč na odru prebral drugačne rezultate, kot so bili prikazani na zaslonu za njim. Prisotni novinarji so se zaradi tega zgražali, eden od njih pa mu je celo zavpil: "Za vami so!"