Poleg parlamentarnih volitev bodo v nedeljo potekale tudi lokalne volitve v Beogradu in še 65 drugih lokalnih samoupravah ter pokrajinske volitve v Vojvodini.
Zadnje parlamentarne volitve v Srbiji, tudi takrat predčasne, so bile aprila lani. SNS, ki jo je do nedavnega vodil Vučić, je dobila 120 od 250 poslanskih sedežev, Socialistična stranka Srbije (SPS), ki je koalicijski partner v vsaki vladi od leta 2008, pa 32. SNS tedaj prvič ni osvojila večine, ki bi ji omogočila, da sama oblikuje vlado. Podobno je bilo z beograjsko skupščino, kjer je osvojila 48 sedežev od 110.
Za sedeže v srbski skupščini se bo tokrat potegovalo 18 strank in zavezništev, med katerimi jih večina pripada desnici.
Vučić glavni obraz strankine kampanje
Čeprav je Vučić odstopil s položaja predsednika vladajoče SNS, predsedniške volitve pa niso razpisane, je tudi tokrat glavni obraz strankine kampanje in se pojavlja na vseh shodih. Volilna lista se imenuje Aleksandar Vučić – Srbija se ne sme ustaviti.
SPS zunanjega ministra Ivice Dačića na volitvah nastopa pod sloganom Ivica Dačić – predsednik srbske vlade, na strankini listi je tudi vnuk nekdanjega srbskega predsednika Slobodana Miloševića Marko Milošević.
Največji opozicijski blok sestavljajo proevropske stranke, zbrane v koaliciji Srbija proti nasilju. V njem so levo-liberalne stranke in stranke centra.
Proevropska opozicija je v preteklih mesecih organizirala tudi proteste pod geslom Srbija proti nasilju po dveh strelskih napadih, ki sta v začetku maja pretresla državo.
Udeleženci protestov so poleg predčasnih volitev zahtevali menjavo članov sveta za regulacijo elektronskih medijev ter zamenjavo notranjega ministra Bratislava Gašića in direktorja varnostno-obveščevalne agencije Bia Aleksandra Vulina. Vulin je odstopil v začetku novembra, ostale zahteve pa niso bile izpolnjene.
SNS 39,2-odstotna podpora
Po javnomnenjski anketi portala Nove srbske politične misli iz novembra ima SNS 39,2-odstotno podporo, Dačićevi socialisti in Enotna Srbija pa 8,1-odstotno. Proevropska opozicija ima 25,8-odstotno podporo, za opozicijo pa bi glasovalo še 8,4 odstotka volivcev, a še ne vedo, za katero stranko.
Srbski raziskovalni center Demostat predvideva, da bo SNS ohranila oblast na državni ravni, opozicija pa bi lahko zmagala v Beogradu.
Volitve v Srbiji bodo tudi letos pod drobnogledom Evropskega parlamenta. Delegacijo, ki jo bodo sestavljali evropski poslanci, bo vodil slovenski evroposlanec Klemen Grošelj.
Analitika: Opozicija bo Vučića težko premagala, možnosti ima v Beogradu
Raziskovalec na Centru za mednarodne odnose na ljubljanski Fakulteti za družbene vede Faris Kočan že druge predčasne volitve v Srbiji v manj kot dveh letih pripisuje temu, da je Vučiću, do nedavnega predsedniku vladajoče Srbske napredne stranke (SNS), začela padati javnomnenjska podpora. Vučić predčasne volitve po Kočanovi oceni namreč izkorišča, ko začuti, da bi padanje podpore lahko vodilo do nepovratnega padca njegove stranke, obenem mu omogočajo, da nenehno govori o tem, kaj je dosegla njegova stranka.
"Na prejšnjih volitvah je Vučić komaj dobil Beograd. Če bi ga izgubil, bi bil to velik udarec zanj in možnost za opozicijo, da pokaže, da Beograd lahko vodi bolje," meni bivši podpredsednik srbske vlade, psiholog in politični analitik Korać.
Po mnenju Kočana Beograd predstavlja tudi potencial za opozicijo, da bi, če ga osvoji zdaj, čez štiri leta na parlamentarnih volitvah lahko zamenjala oblast še na državni ravni.
Vučićevi volivci so sicer predvsem javni uslužbenci, ki jih po besedah obeh sogovornikov predsednik ves čas drži v strahu, da bodo izgubili delo, če ne bodo glasovali zanj, po drugi strani pa jim nenehno dviguje plače. Druga pomembna volilna baza so starejši, ki vsak dan gledajo televizijo, pri čemer je večina srbskih televizij prorežimskih.
Ključna težava opozicije je po oceni Koraća prav to, da na svoji strani nima medijev, prek katerih bi lahko posredovala svoje sporočilo državljanom. "Vučićeva moč najbolj sloni na tem, da nadzoruje medije. V malih mestih po Srbiji ljudje gledajo samo komercialne televizije, med katerimi je glavna televizija Pink, ki dela praktično samo za Vučića, in ljudje nimajo možnosti, da bi slišali drugačno mnenje."
Korać, sicer tudi nekdanji sodelavec ubitega srbskega premierja Zorana Đinđića, medtem poudarja, da Vučić s tokratno volilno kampanjo sporoča, da bo Srbija, če državljani ne bodo izbrali njega, propadla. "Vučić je volitve prikazal kot boj na življenje in smrt za prihodnost Srbije. To je totalitarna retorika, kakršne ni nikjer drugje v regiji," opozarja. Ocenjuje, da politični sistem postaja identičen sistemu nekdanjega srbskega predsednika Slobodana Miloševića, in to je partijska država. "S tem je Srbija izgubila prednost demokratičnega političnega sistema, in to je, da je oblast zamenljiva," dodaja.
Tudi sicer po Koraćevi oceni predvolilna kampanja v Srbiji še "nikoli ni bila tako umazana".
Vučićeva najagresivnejša predvolilna kampanja doslej
Vučić je po mnenju političnih analitikov sicer vodil najagresivnejšo predvolilno kampanjo doslej. Med drugim je izplačal enkratno finančno podporo upokojencem, študentom in dijakom, javne uslužbence pa, kot opozarjajo analitiki, ohranjal v strahu za delovna mesta, če ne bodo glasovali za SNS.
Svoje politične nasprotnike je napadal z ustvarjanjem afer, kot je objava intimnega seksualnega videoposnetka kandidata proevropske koalicije v medijih, po drugi strani pa s skoraj absolutnim nadzorom nad televizijami in tabloidi zakrival neuspehe in afere svoje vlade.
Opazovalna misija organizacije Crta je v prvih 20 dneh kampanje zabeležila 50 dogodkov z elementi zlorabe javnih sredstev ter trditve o volilnem klientelizmu in političnih pritiskih v 12 mestih, ki so bili usmerjeni predvsem na zaposlene v javnem sektorju, pa tudi skoraj 450 obiskov visokih državnih uradnikov v lokalnih skupnostih.
Ugotovili so, da v javnosti, čeprav ne potekajo predsedniške volitve, prevladujejo nastopi Vučića, ki kot glavni obraz kampanje SNS zavzema tudi skoraj polovico časa in prostora v informativno-političnih vsebinah najvplivnejših medijev.
Volitve sicer prihajajo v času vse večjih pritiskov mednarodne skupnosti, da se Srbija vrne k dialogu s Kosovom in sprejme načrt EU za normalizacijo odnosov, ki ga podpirajo tudi ZDA. Napredka na tem področju v zadnjem letu ni bilo, tako kot Srbija ni prisluhnila pozivom mednarodne skupnosti, naj se pridruži sankcijam Zahoda proti Rusiji zaradi vojne v Ukrajini.
Srbija in Kosovo sta spomladi v okviru dialoga o normalizaciji odnosov pod okriljem EU sicer sprejela t. i. ohridski sporazum, v katerem sta se Vučić in kosovski premier Albin Kurti zavezala, da Srbija med drugim ne bo ovirala vstopa Kosova v mednarodne organizacije, Priština pa bo pristala na oblikovanje skupnosti srbskih občin na severu Kosova. Kljub temu se razmere na severu Kosova niso umirile, ampak celo zaostrile.
Kosovo je po oceni Koraća tudi eden od glavnih razlogov za predčasne volitve. "Vučić se je s Kosovom privedel v nemogoč položaj, saj je storil zelo velike napake, med njimi to, da je zahteval, naj Srbi zapustijo vse institucije na Kosovu, tudi v policiji," meni. V slepo ulico pa je po njegovem mnenju prišel s pojavom nasilja na severu Kosova, s čimer je izgubil vse simpatije Zahoda. "Volitve je razpisal tudi, da pokaže Zahodu, da nimajo druge izbire, kot je on, četudi ga ne marajo."
V Srbiji je po podatkih volilne komisije 6,5 milijona volilnih upravičencev. Kosovski Srbi bodo lahko oddali glas v štirih mestih v Srbiji, državljani Srbije s prebivališčem v Črni gori bodo medtem lahko glasovali v Črni gori.
Lani je na volitve odšlo 58,60 odstotka volivcev ali za okoli deset odstotkov več kot leta 2020, od volitev leta 2008 pa volilna udeležba po podatkih statističnega urada nikoli ni presegla 60 odstotkov.
KOMENTARJI (137)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.