homopolitikus
Vpliv povečanih migracij na družbo – strahovi, miti in resnice
15. 03. 2025 07.00Je relativno odprta migrantska politika res eden največjih trenutnih in prihodnjih evropskih problemov? Nekateri ljudje med svojimi skrbmi omenjajo domnevni negativni vpliv povečanih migracij na kulturo in institucije liberalnih družb, zaposlenost in dohodke domačega prebivalstva, proračunsko vzdržnost države ter stopnjo kriminala.
Ljubi me, dolžan si: ljubezen v času emocij in ekonomij dolga
01. 02. 2025 07.00Če smo preživeli nedavni test moderne, ki nam je – kot vsakega decembra – razkrila blišč in bedo odnosov, za katere se med letom ne (po)trudimo, za praznike pa pričakujemo takšne in drugačne renesanse, je zdaj pred nami nova preizkušnja. Vse je že v rdeči barvi, okrašeno s srčki in ozaljšano z rožicami. Čas je za obredno vzneseno slavljenje ljubezni!
Od-postajanje v družbi spektakla: kaj najdejo tam, kjer se vsi iščejo?
21. 12. 2024 07.00December je festival spektakla. Še nekaj dni imamo, da ga užijemo v polni meri, da nas navda s tesnobo, preplavi s pritiski in pripravi na novo leto. V naslednjem letu bo seveda vse drugače. Malo rdeče in zelene, zlate ali srebrne, malo bolj ali manj prijetnih druženj s tistimi, s katerimi se res moramo podružiti, malo sejmov, malo peke in kuhe, en kup darilc in malo lučk.
Bernie Sanders se moti o položaju ameriškega delavca
07. 12. 2024 18.21Po ponovni zmagi republikanskega kandidata Donalda Trumpa in zgodovinskem porazu demokratov v ZDA je Bernie Sanders okaral Kamalo Harris in njeno stranko kot celoto. Zatrdil je, da to ni nikakršno presenečenje, saj se ta ne bori več za delavce, zato jo volivci zapuščajo. Pravi, da so Američani jezni in da imajo prav, ker želijo spremembo.
Ali bo evropska regulacija umetne inteligence delovala?
23. 11. 2024 07.00V nasprotju s splošnim prepričanjem je AI oziroma umetna inteligenca izjemno široko področje znanosti. Ste vedeli, da njene korenine segajo v petdeseta leta prejšnjega stoletja? Zakaj je trajalo skoraj 70 let, da smo dobili ChatGPT? In zakaj ga poskušamo regulirati šele zdaj?
Quo vadis lex cannabis?
10. 11. 2024 19.05Državljani smo oddali glas na posvetovalnem referendumu, naša volja je jasna, kje pa je novi zakon o konoplji? Od referenduma je minilo že nekaj mesecev, mandat trenutne koalicije se počasi izteka, a o konoplji še vedno ne duha ne sluha. Ključno je, da ukrepamo hitro, vendar premišljeno. Zagotoviti moramo takšne spremembe, ki bodo bolj primerne za današnji čas in družbo ter bodo ponudile rešitve za težave, nastale v zadnjih desetletjih zaradi prohibicije.
Ozaveščanje o demenci: kdaj informiranje postane breme?
26. 10. 2024 20.00Demenca, napredujoča kronična bolezen možganov, je v zadnjih letih vse bolj prisotna v javnem diskurzu. Kampanje, kot so septembrski mesec ozaveščanja, izobraževalni dogodki in brošure, so pripomogle k boljšemu informiranju javnosti o njej in njenih simptomih. Kljub temu se zdi, da vse te informacije ne prinašajo vedno želenega učinka.
Med mojo pravico in mojo tišino: kako sem nekoč umetno prekinila svojo nosečnost
12. 10. 2024 11.41Še preden sem se pred leti začela profesionalno ukvarjati z enakostjo spolov, sem kot ženska neenakost seveda že živela. Tako kot druge sem na svoji poti, na svoji koži in v svojih razmišljanjih večkrat občutila pritiske ženske manjvrednosti. Tako je bilo tudi pred leti, ko sem se soočila z neželeno nosečnostjo in se odločila, da izkoristim to z ustavo zagotovljeno selektivno, temeljno pravico vsake ženske.
Kako slabo živimo v Sloveniji in po svetu?
28. 09. 2024 09.27Večina v razvitih in razvijajočih se državah zmotno verjame, da se je v zadnjih 20 letih svetovna ekstremna revščina povečala, kaže Ipsosova anketa Perils of perception (slo. nevarnosti čutnega dojemanja) iz leta 2017. Le petina jih je vedela, da se je v resnici občutno zmanjšala.
Kako nam indeks ekonomske svobode pomaga razumeti neoliberalizem
31. 08. 2024 07.00Indeks ekonomske svobode, ki ga objavlja kanadski inštitut Fraser, je za družbene analitike priročen merski inštrument. Meri pet vidikov: skromnost države, integriteto pravnega sistema in zasebne lastnine, vzdržnost denarne politike, svobodo mednarodne trgovine in skromnost regulacije. Pokriva veliko večino držav, dostopen je tudi za preteklost, vsi njegovi sestavni deli so transparentno prikazani in javno dostopni. Prav tako izhajajo iz priznanih mednarodnih inštitucij, na katere se raziskovalci stalno zanašamo.
Duhovni kolonializem v gibanju 'new age'
18. 08. 2024 07.00V postmoderni kulturi poznega potrošniškega kapitalizma postaja novodobna priljubljena duhovnost ali tako imenovani "new age" ena najbolj donosnih industrij, ki vse bolj jasno kaže svoje kolonialne temelje in usmeritve. Kolonialno izkoriščanje tujih in "eksotičnih" duhovnih tradicij prežema to gibanje že vse od njegovega pojava v osemdesetih letih preteklega stoletja, močno pa se ujema s kapitalističnimi vrednotami, ki krepijo in spodbujajo individualizem, kontinuirano proizvodnjo in potrošnjo ter poblagovljenje duhovnih praks.
Kdo v resnici ustvarja nestabilnost na Zahodnem Balkanu?
29. 06. 2024 17.32Generalna skupščina Združenih narodov je 23. maja sprejela resolucijo, s katero je 11. julij razglasila za mednarodni dan spomina na genocid v Srebrenici ter obsodila njegovo zanikanje in poveličevanje vojnih zločincev. Podprlo jo je 84 držav, 19 pa jih je bilo proti. Vodstvo BiH entitete Republike Srbske meni, da je skupno življenje v državi po njenem sprejetju nemogoče, zato bodo sprejeli korake, ki vodijo v mirno razdružitev. Predsednik Republike Srbije Aleksandar Vučić pravi, da skuša Zahod z njo Srbom nalepiti etiketo genocidnega naroda, kar bo ustvarilo nestabilnost v regiji. Toda kaj v resnici njeno sprejetje pomeni zanjo?
Je še kje prostor za mojo Lastno sobo?
18. 05. 2024 11.48Pedagoški inštitut je pred meseci predstavil raziskavo o državljanski vzgoji in izobraževanju (ICCS 2022), ki je razkrila, da ima kar tretjina slovenskih osmošolcev in osmošolk, sodelujočih v njej, izrazito negativen odnos do enakosti spolov, priseljencev in priseljenk ter do okolja. Izsledki so res tragični in gotovo vredni takojšnjega ukrepanja. Ni presenetljivo, da nas uvrščajo pod mednarodno povprečje. Žalostno pa je, da ne preseneča niti to, kako mirno in tiho jih je naša družba sprejela. Seveda: predstavljajo namreč zgolj odsev skupnosti, v kateri osmošolce in osmošolke rojevajo, vzgajajo in socializirajo.
Ali nas z recesijo povezujejo zgolj občutki?
04. 05. 2024 07.00Na evro območju je oktobra leta 2022 letna stopnja rasti cen dobrin in storitev znašala nekaj več kot 10 odstotkov. Ljudje so to razumljivo doživeli kot izrazito negativen ekonomski šok. Med letoma 2010 in 2020 so bili namreč navajeni na stopnjo inflacije, ki je bila precej nižja od dveh odstotkov. Občutek negotovosti in frustracije, o katerem je marsikdo poročal, je bil naravni odziv na te nenavadne okoliščine. Zaradi njih so se mnogi vsaj začasno znašli v nezavidljivi finančni situaciji. Toda k sreči se je v zadnjem letu vrtoglava rast cen začela umirjati.
Pri demenci se prepogosto zatekamo k tišini
20. 04. 2024 07.00O njej se v Sloveniji resda govori vse pogosteje, a je še vedno močno zaznamovana s stigmo. Prav stigma okrni vsa področja, ki so ključna za uspešnejše spoprijemanje s to boleznijo: od preventive in zgodnjega odkrivanja do spopadanja z njo in oskrbo obolelih.
Kaj lahko Rominje praznujejo 8. aprila?
06. 04. 2024 17.148. aprila obeležujemo mednarodni dan Romov in Rominj. Evropska unija se na ta dan tradicionalno pokloni tej največji etnični manjšini znotraj evropske skupnosti solidarnosti in napredka. Ob tem priročno pozabi na različne pobude kriminaliziranja, patologiziranja in diskriminiranja skupnosti, ki je skozi leto bolj ali manj očitno izvajajo države članice, kot so popisi romskega prebivalstva, kriminalizacija beračenja ter njihova popolna pozaba med epidemijo koronavirusa in po njej.
Družbenopolitične posledice nezdravljenih travm
09. 03. 2024 09.04V današnjem času se vse pogosteje srečujemo z besedo travma. Opaziti je, da se mnogi vse bolj zavedamo, da nerešeni vzorci, nenaslovljene travme in nezaceljene rane močno vplivajo na naše vsakdanje življenje; na partnerske, prijateljske in družinske odnose, na odnos do sebe in drugih bitij, na odnos do stvari in okolja ter navsezadnje tudi na naše telesno in mentalno zdravje.
Resno družboslovje, ne moralistični zdravi razum, odstira podnebni problem
24. 02. 2024 16.46Prejšnji teden smo ugotovili, da smo v zadnjih 12 mesecih prvič presegli simbolično omejitev segrevanja ozračja za 1,5 C v primerjavi s predindustrijskim povprečjem. Prečkanje te omejitve, ki je bila leta 2015 vzpostavljena v kontekstu Pariškega sporazuma, je slabo – zelo slabo. Antropogene podnebne spremembe ostajajo ena najresnejših nevarnosti, ki čakajo človeštvo v 21. stoletju in katerih dejanske posledice čutimo že nekaj časa. Naivno in, kot bom pokazal, neproduktivno vprašanje se zato pogosto glasi: Zakaj se ničesar še nismo naučili? Kako je možno, da se še vedno ne obnašamo v skladu s to nevarnostjo? Kako je možno, da se povprečen človek sploh ne zaveda prepada, proti kateremu drvimo?
E-glasovanje: preteklost, sedanjost in prihodnost z vidika kibernetske varnosti
18. 02. 2024 11.52Prizadevanje za sisteme e-glasovanja predstavlja pomemben premik v tem, kako demokracije izvajajo volitve. Ta prehod pa je zajet v polemike in pomisleke glede kibernetske varnosti, kar so še posebej poudarile sporne predsedniške volitve v ZDA leta 2016 in 2020. Medtem ko privlačnosti izboljšane dostopnosti in učinkovitosti ni mogoče zanikati, ostaja varnost takih sistemov najpomembnejša skrb.
Trump ob izvolitvi ali porazu zelo verjetno ne bo pokončal ameriške demokracije
28. 01. 2024 18.436. januarja pred tremi leti so bile Združene države Amerike dozdevno na dramatični preizkušnji. Podporniki takrat še sedečega predsednika Donalda Trumpa so zaradi štetja glasov (in rezultatov) po volitvah za člane senata protestirali na Kapitolskem griču v Washingtonu pred zgradbo, v kateri deluje tudi ameriški kongres. Protesti so se kmalu sprevrgli v nasilni izgred in nekaj sto Trumpovih podpornikov je nelegalno vstopilo v državno zgradbo. Več ljudi je celo umrlo.
Pasti zelenega prehoda?
16. 12. 2023 07.00Različni sestanki, vrhovi, konference, ki v ospredje postavljajo podnebni zlom in nujnost ukrepanja, se kar vrstijo. Ob zaključevanju pisanja tega besedila se je v Dubaju zaključeval Svetovni vrh o podnebnih ukrepih – COP 28 – vendar še brez jasnih sklepov. Tisto, kar je bilo jasno, je, da so nekatere države ostro nasprotovale izpustitvi zaveze k opuščanju uporabe fosilnih goriv. In zato se je celoten vrh v bistvu nekoliko podaljšal.
Japonska: Na pragu velikih sprememb
09. 12. 2023 07.00Oktobra me je čakalo dolgo pričakovano potovanje po Japonskem, o katerem sem sanjala, odkar sem na treningu juda prvič stopila na tatami. Sanjarila sem o skrbno urejenih minimalističnih vrtovih. Predstavljala sem si duh zena, ki se sprehaja po templjih in svetih krajih, ki jih varujejo vrata tori. V mislih sem imela svetost čajnega obreda. Predstavljala sem si posvečeno tišino podeželja, ki še ohranja star način življenja, kakor tudi hrup megalomanskih mest, ki so tehnološko izredno napredna in nastopajo kot protiutež vsemu skromnemu in tradicionalnemu. Vse to sem na poti tudi odkrila in prepričana sem, da je lahko vsakdo navdušen nad to deželo in tamkajšnjo kulturno raznolikostjo, vendar bi se rada dotaknila tistega, česar kot obiskovalci 'ne želimo videti'.
Manifest norim ženskam
25. 11. 2023 07.00V svojem nekaj desetletij dolgem življenju sem absolutno prevečkrat slišala, da sem nora. Tako so mi pravili moški in ženske. Moški najbrž zato, ker sem s konkretnimi učinki svoje norosti s silo (kar je bil nemara zgolj še dodaten vzrok in potrditev diagnoze; sila je kakopak rezervirana za moške) vstopila v njihove svete prostore. Ali pa s silo norosti govorila in razmišljala, počela in ustvarjala tako, kot je to, po naravnem redu, dovoljeno le njim? Tako, kot da bi imela dejansko pravico do lastnega mnenja in tako, kot da bi lahko temu svetu celo kaj dobrega prispevala. Za noro so me pogosto oklicale tudi ženske. Ker so one že prej videle, vedele in se bale, kakšno življenje bi mi preostalo, če postanem nora. Nora ženska.
Kaj se dogaja z vojno in smrtonosnim nasiljem in kako sta se spreminjala skozi zgodovino
05. 11. 2023 19.27V primerjavi s prejšnjim desetletjem – in še bolj z začetkom 21. stoletja – je bilo lansko leto zelo krvavo, vsaj kar zadeva organizirano državno nasilje. Za to sta v veliki meri odgovorna dva smrtonosna konflikta: rusko-ukrajinska vojna in vojna v Tigraju. Vseh smrtnih žrtev je bilo leta 2022 skoraj 250.000, kar je več kot dvakrat toliko, kolikor znaša letno povprečje v prejšnjem desetletju, ki je že samo približno trikrat večje kot letno povprečje v prvem desetletju 21. stoletja. Pred nekaj tedni se je med Palestino (oziroma Hamasom) in Izraelom začel nov boleči konflikt, ki je že terjal veliko žrtev in jih najverjetneje še bo v prihodnosti.
Ona ve, ona gre
28. 10. 2023 09.48Današnji zapis bi lahko podnaslovila tudi: Ali za ženske v politiki, praviloma moškem svetu, veljajo strožja merila kot za kolege? K razmisleku in zapisu me je spodbudila napeta interno-politična čistka zadnjih dni. Sicer bi lahko rekli, da gre res za interne zadeve neke stranke, neke opcije, a žal gre za precej več kot to, za globlji problem – tako demokracije pri nas kot tudi (ali predvsem) vloge žensk v tej demokraciji. Pod interne zadeve se lahko hitro skrijejo različne kršitve demokratičnih standardov, ki so, sploh v politiki, lahko bistveno širše in vodijo v sistemske nepravilnosti. Obračanje stran tega problema ne bo rešilo in saj veste – molk je lahko tudi tiho strinjanje.
Komu zvoni? Strah pred politično desnico in porazi levice
21. 10. 2023 09.03Zadnja leta naj bi se v Evropi znova spopadali z vzponom desnega populizma. Desni populizem je predstavljen kot tujek, kot nekaj nenaravnega in nesprejemljivega, nekaj, kar ruši obstoječo politično-ekonomsko ureditev. Zmaga Fica na Slovaškem, ponovna zmaga PiS-a na Poljskem (čeprav najverjetneje ne bodo mogli oblikovati vlade) v zadnjem mesecu govorita tej tezi v prid.
Stanje kibernetike v Sloveniji
15. 10. 2023 10.04Omemba kibernetske varnosti pogosto pričara kinematografske prizore hekerjev, ki neutrudno delajo v slabo osvetljenih prostorih, edina osvetlitev prihaja iz sija več monitorjev, ki prikazujejo nize kode, delujoče algoritme in simulirane vlome. V teh domiselnih upodobitvah hekerjevi prsti z vrtoglavo hitrostjo plešejo po tipkovnici, dokler na zaslonu ne utripa ikonično zeleno besedilo Dostop odobren, ki nakazuje zmago nad digitalno trdnjavo.
Zeleni dnevi, zelene poti
30. 09. 2023 07.00Po hitrem preletu zbranih mednarodnih dni, ki so tako ali drugače povezani z okoljem, sem jih naštela nekaj manj kot 30, pri čemer seznam gotovo ni popoln. Okolje ima tako – vsaj na koledarju in simbolično – veliko pozornosti. Poleg že uveljavljenih okoljskih dni pa v zadnjem času opažam trend, da se tudi različni drugi svetovni dnevi nekako barvajo zeleno. Običajno vsak tak dan zaznamuje neka tema ali prioriteta in zelenega je tudi v tem spektru čedalje več. Ravno v času nastajanja tega zapisa smo zaznamovali svetovni dan turizma, pred tem pa Evropski teden mobilnosti. Slednji je že v svojem bistvu zelen, saj spodbuja trajnostne oblike prevoza, turizem pa – kljub številnim nezanemarljivim okoljskim vplivom – tudi nastopa v zeleni preobleki.
Naomi Klein v Doktrini šoka ne razvija resne analize neoliberalizma
23. 09. 2023 07.00Leta 1970 je socialist in marksist Salvador Allende demokratično in z velikim zanosom prišel na oblast čilske države. Tri leta kasneje ga je z oblasti prek nasilnega državnega udara (ki ga je ZDA podpirala) izrinil general Augusto Pinochet, s čimer se je za skoraj 20 let končala čilska demokracija. General je bil brutalen diktator, njegov režim izjemno okruten. Tisoči so bili usmrčeni, več deset tisoč zapornikov je bilo mučenih, več sto tisoč ljudi je bilo potisnjenih v izgon.
Vdih, izdih, vdih ... Gre? Ne vedno, ne nujno.
16. 09. 2023 07.00Običajno se pomena tistih ključnih stvari, ki so nam v življenju samoumevne, zavemo šele takrat, ko jih nimamo več. Recimo zdravje najbolj cenimo ob bolezni, preštevilne bližnje morda šele takrat, ko jih ni več med nami ... A kako je s tistim, česar nikoli nismo imeli, pa bi morali – ker je samoumevno. Kot voda in zrak. In danes bom pisala o teh samoumevnih stvareh, za katere so nekateri prikrajšani. In ne, ni treba iskati daleč, v odmaknjenih delih sveta, samo ozreti se moramo po naši domovini, o kateri je Cankar nekoč zapisal: "O domovina, ko te je Bog ustvaril, te je blagoslovil z obema rokama in je rekel: Tod bodo živeli veseli ljudje!" Zakaj so torej eni kraji manj blagoslovljeni od drugih, zakaj ne dopustimo, da bi povsod živeli (enako) veseli ljudje?