Quo vadis lex cannabis?

Pri vprašanju: "Ali naj Republika Slovenija dopusti gojenje in predelovanje konoplje v medicinske namene?" je ZA glasovalo 66,71 odstotka volivk in volivcev. 

Pri vprašanju: "Ali naj Republika Slovenija dopusti gojenje in posedovanje konoplje za omejeno osebno rabo?" pa jih je pritrdilno odgovorilo 51,57 odstotka. Čeprav je bilo drugo vprašanje potrjeno za las, gre za absolutno večino, ki izraža voljo državljanov. 

Prepričan sem, da bi več Slovencev in Slovenk glasovalo ZA, če bi bili bolj informirani o konoplji. Pomanjkanje preverjenih informacij in dolgoletno demagoško demoniziranje te rastline, pogosto temelječe na lažnih statistikah, ljudi razumljivo straši. Zato ji tisti, ki o njej ne vedo veliko ali so pod vplivom predsodkov in strahu, nasprotujejo. Če bi bila javnost bolj izobražena o dejstvih, koristih in tveganjih pri rabi konoplje, bi se mnogi odločili drugače.

In kdo je odgovoren za izobraževanje javnosti?

Naj spomnim na NIJZ in določen del zdravstvene stroke, ki se povezuje z desnimi strankami – te seveda ideološko, brez strokovne podlage, nasprotujejo modernizaciji zakonodaje na tem področju. V času volilne kampanje so ji nasprotovali z argumenti, ki niti pod najhujšim poletnim soncem ne pijejo vode.

Zanimivo je, da se NIJZ o konoplji oglasi samo takrat, ko to postane politična tema. Ko gre za preventivno izobraževanje in konstruktivno delovanje, ki bi zmanjšalo njeno zlorabo ter prispevalo k zdravju in dobrobiti prebivalstva, njihove aktivnosti žal ni opaziti. Toliko o "apolitičnosti" organov, ki so podvrženi stroki.

Zaradi prohibicije raba ni nič manjša

Varnost državljanov mora biti na prvem mestu. Pri nas konopljo uporablja od 20 do 30 odstotkov prebivalstva, zato je ključno, da imajo dostop do varnih in preverjenih izdelkov. 

Prohibicija kot glavna oblika njene regulacije povzroča, da se srečujejo z nevarnimi izdelki, katerih kakovost je vprašljiva. Ti pogosto vsebujejo izjemno strupene snovi, kot so sintetični kanabinoidi, ki lahko povzročijo bistveno nevarnejše stranske učinke na posameznikovo zdravje kot naravna konoplja brez škodljivih primesi. 

Poleg tega je znanstveno dokazano, da prohibicija poleg povečanja zdravstvenega tveganja neuspešno zmanjšuje pogostost njene uporabe.

Črni trg v času prohibicije očitno cveti, kar smo videli že pri prodaji alkohola v ZDA na začetku 20. stoletja. Danes se to dogaja s konopljo. Treba je razumeti, kako enostavno jo je kupiti na črnem trgu. Trenutna ureditev ne ščiti mladostnikov, saj takšen trg ne pozna ne starostnih ne kakšnih drugih omejitev ali pravil. 

Modernizacija zakonodaje bi omogočila nadzor nad dostopom in uporabo, pri čemer bi bilo jasno določeno, da je konoplja dovoljena le posameznikom nad določeno starostjo (najverjetneje 18 let).

Neizkoriščeni potenciali v medicini in industriji

Frustracija nad nesmiselnostjo trenutnega stanja se nadaljuje. Čeprav je medicinska konoplja dovoljena, te prakse v zdravstvu skorajda ni. Zakaj? Njeno predpisovanje v medicinske namene je v Sloveniji podvrženo smernicam, ki jih – razen za neozdravljivo bolne – praktično nimamo.

Gojenje konoplje za industrijske namene, kjer ima ta rastlina veliko uporabno vrednost, je prav tako prepovedano, razen če subjekti pridobijo posebno dovoljenje. Tega pod strogimi in nejasnimi pogoji izdaja ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. 

Gojenje konoplje z višjimi vsebnostmi psihoaktivnih snovi, ki jo uporabljamo v medicini in za osebno rabo, je trenutno strogo prepovedano. Zaradi tega je treba slednjo v redkih primerih medicinske rabe in pogostejših raziskovalnih primerih uvoziti, kar zahteva posebno dovoljenje za uvoz prepovedanih drog – pod upravičeno strogimi pogoji in nadzorom. Velika zbirokratiziranost postopkov močno zmanjša zanimanje poslovnih in raziskovalnih subjektov, saj jim s tem nakoplje visoke stroške.

Kljub dekriminalizaciji sta diskriminacija in kriminalizacija še vedno močno prisotni, kar lahko opazimo v številnih primerih kazenskih postopkov zaradi posedovanja manjših količin psihoaktivne konoplje. To je dodaten dokaz, da je obstoječe stanje popolnoma nevzdržno in kliče po temeljiti reformi.

Kakšni so načrti za Slovenijo?

Zakonodaja, ki bo uredila področji gojenja in predelave konoplje za medicinske namene ter gojenja in posedovanja za osebno rabo, bo pripravljena do konca leta. Tako je na Mednarodni poslovni konferenci o konoplji (ICBC), ki je septembra potekala na Bledu, napovedala državna sekretarka za javno zdravstvo in javno zdravje v premierjevem kabinetu dr. Metka Paragi. 

Pripravlja jo delovna skupina dejanskih strokovnjakov in raziskovalcev s tega področja, pri čemer naj bi se zgledovali po sodobnih zakonih drugih držav članic EU. Ta naj bi celovito urejala medicinsko rabo, promet in kultivacijo, odstranila omejitve pri raziskovanju, podpirala industrijsko rabo ter omogočila varno in nadzorovano uporabo. Le tako bomo lahko bolje zaščitili mlade, omejili črni trg in spodbujali odgovorno rabo. Takšno zakonodajo bi pri nas nujno potrebovali že pred leti, a zaradi političnih razlogov ni bila sprejeta.

Prihodnost konoplje ni zgolj v liberalnejši ureditvi, temveč predvsem v njenem celostnem razumevanju in odgovorni uporabi, ki mora biti podkrepljena z znanstvenimi spoznanji in družbeno soodgovornostjo.

Zdaj je čas, ko moramo te spremembe uresničiti.