nadzor orožja
Francija namerava prepovedati družbena omrežja za mlajše od 15 let
11. 06. 2025 13.32
Francija je po smrti učne pomočnice, ki jo je v torek zabodel 14-letni učenec, napovedala prepoved uporabe družbenih medijev za mlajše od 15 let. Če v kratkem ne bo napredka pri skupnem ukrepanju na ravni EU, bo Pariz to storil sam, je v torek zvečer napovedal predsednik države Emmanuel Macron.
Vučić po klicu s Putinom v nadzor prodaje srbskega streliva
30. 05. 2025 07.28
Srbski predsednik Aleksandar Vučić je dejal, da bo odredil ustavitev pogodb za dobavo streliva, če bodo uradniki posumili, da bi to strelivo lahko končalo v Ukrajini.
Vrnitev raket zrak-zrak z jedrsko konico
23. 05. 2025 10.57
Rusija po navedbah Pentagonove obveščevalne agencije DIA v uporabo vrača rakete zrak-zrak z jedrsko konico. Šlo naj bi za modifikacijo rakete dolgega dosega R-37M, ki jo lahko nosijo lovci MiG-31, Su-30, Su-35 in Su-57. Kakšen je namen Moskve, ni znano, a strokovnjaki ocenjujejo, da bi v sodobnih pogojih zračnega vojskovanja lahko služila napadom na večje formacije letal ali raket.
Ali smo priča koncu Applovega monopola?
11. 05. 2025 07.00
Tehnološki svet se je 30. aprila 2025 dramatično spremenil, ko je ameriško sodišče v bitki z Epic Games razsodilo, da je Apple namerno kršil odredbo iz leta 2021. Skupaj s 500 milijoni evrov kazni, ki jo je EU naložila v skladu z aktom o digitalnih trgih, te sodbe nakazujejo globoko spremembo v načinu delovanja Applovega nadzora nad ekosistemom App Store v prihodnje.
Kmečka hiša v Zagorju, v kateri so Nemci podpisali predajo
10. 05. 2025 07.33
Petrova hiša, preprosta kmečka hiša ni v ničemer izstopala od drugih hiš v Zagorju in hiš v ostalih pivških vaseh. Pa vendar se je po spletu naključij 7. maja 1945 znašla v središču dogajanja in postala prizorišče pomembnega zgodovinskega trenutka. Ob 6.04 sta vanjo vstopila nemška častnika, ki nista govorila. Jugoslovanski častnik jima je natočil liker, a njuna kozarčka sta ostala nedotaknjena. Nato so podpisali dokument, s katerim se je uradno zaključila reško-tržaška operacija, največji vojaški spopad v drugi svetovni vojni na slovenskih tleh.
V podzemnem strelišču testirali in preprodajali orožje
17. 04. 2025 06.19
Španska civilna garda in policija sta v obsežni operaciji v Granadi razbili kriminalno združbo, ki je bila vpeta v trgovino z orožjem. Med preiskavo so odkrili tudi skrivno podzemno strelišče, v katerem je združba testirala in preprodajala orožje. Sosedje pokov in strelov nikoli niso slišali.
Volk: Države morajo same poskrbeti za svojo varnost in odpornost
19. 03. 2025 11.01
Države morajo same poskrbeti za svojo varnost in odpornost, šele potem lahko prispevajo v zavezništva, je na posvetu o krepitvi odpornosti na Brdu pri Kranju dejal Vojko Volk, državni sekretar v kabinetu premierja, pristojen za nacionalno in mednarodno varnost. Današnje grožnje so, tako kot v preteklosti, naravne in človeške, je dodal. Na treh panelih, ki so sledili, so sogovorniki – med njimi vsi resorni ministri – govorili o preteklih izkušnjah in prihodnjih izzivih. "Pomembno je, da je infrastruktura narejena tako, da je odporna na šoke" je dejala infrastrukturna ministrica Bratuškova. Kumer pa je opozoril, da je so izboljšave povezane s finančnimi sredstvi.
Bi ZDA res tvegale 'nuklearni armagedon' zaradi ene od baltskih držav?
09. 03. 2025 08.49
Združene države Amerike so so iz regionalne sile v 19. stoletju povzpele do statusa svetovne supersile, in to po zaslugi vključitve v dva velika konflikta na evropskem kontinentu. Po drugi svetovni vojni so oblikovale splet formalnih in neformalnih zavezništev z državami na različnih celinah, najpomembnejša pa je zveza Nato, ustanovljena 4. aprila 1949, zaradi nevarnosti velike vojne s takratno ideološko nasprotnico Sovjetsko zvezo. Toda zavezništvo se je pogosto znašlo v vlogi orodja za udejanjanje interesov najmočnejše članice. Famozni 5. člen pa je bil aktiviran zgolj enkrat – ob terorističnem napadu 11. septembra 2001. Bi ZDA torej res priskočile na pomoč napadeni članici, denimo Litvi ali Estoniji?
Evropski politični vrh v Kijevu: komisarje poslali v protiletalsko zaklonišče
24. 02. 2025 06.32
Minevajo tri leta od ruske invazije na Ukrajino in vojna se preveša v četrto leto. V znak podpore je v Kijev zjutraj z vlakom prispel tudi evropski politični vrh. Po prihodu predstavnikov Bruslja so se v ukrajinski prestolnici oglasile sirene za zračni napad. Predsednica Evropske komisije je sicer že zjutraj napovedala novo pomoč Ukrajini v višini več kot treh milijard evrov in pospešeno dostavo orožja in streliva.
Edinstvena zbirka, skrita očem javnosti
22. 02. 2025 07.00
Ste vedeli, da je Silvo Plut v delavnici zapora na Dobu izdelal skrivno sobo, kamor je hodil s svojim ljubimcem – dokler se ga ni naveličal in ga hotel umoriti? Ali pa, da smo Slovenci edini v Evropi imeli psa, usposobljenega za iskanje mobilnih elektronskih naprav? Da je bil zadnji zapornik, obsojen na smrtno kazen in leta 1959 tudi usmrčen, Franc Rihtarič? Vse to in še več razkriva posebna muzejska zbirka, ki pa ni prosto dostopna.
Trumpov 'zaupni' predlog Ukrajini: ekonomska kolonizacija in nerealne zahteve
18. 02. 2025 08.57
Predlog ameriškega predsednika Trumpa, ki ga je pred dnevi dal na mizo ukrajinskega predsednika Zelenskega, predvideva izjemno visoko odškodnino za vojaško pomoč v vojni proti Rusiji. Ta naj bi znašala kar 500 milijard dolarjev oziroma približno 480 milijard evrov. ZDA od Ukrajine med drugim zahtevajo nadzor nad ključnimi ukrajinskimi naravnimi viri in infrastrukturnimi objekti, kot so pristanišča in energetsko omrežje. Analitiki menijo, da dokument, ki ima oznako "zaupno", postavlja temelje za dolgotrajno ameriško ekonomsko kolonizacijo Ukrajine.
Bo Google začel uporabljati umetno inteligenco za razvoj orožja in nadzor?
05. 02. 2025 18.47
Tehnološki velikan Google je opustil zavezo, da umetne inteligence ne bo uporabljal za razvoj orožja ali nadzor, je razvidno iz njegovih posodobljenih načel glede razvoja in rabe te tehnologije. Na spremembo so se kritično med drugim odzvali pri nevladni organizaciji Human Rights Watch (HRW).
Novi avion: zadnji megalomanski projekt Jugoslavije
12. 01. 2025 07.00
Ob koncu druge svetovne vojne je bila Jugoslavija razrušena agrarna država z majhno industrijo. Sledil je velik skok, zasnovan na nerealističnih apetitih, ki so v spregi z lobiji iz vojaške industrije rodili megalomanske projekte. Eden od teh je bil večnamenski nadzvočni lovec s projektnim imenom Novi avion, s katerim bi Jugoslavija do konca tisočletja dobila napreden večnamenski lovec četrte generacije.
Obdukcija morilca s Cetinja: ni bil tako pijan, kot so sprva domnevali
06. 01. 2025 11.38
Črnogorska policija je sporočila podrobnosti obdukcije osumljenca, ki je ubil 12 ljudi, večinoma svojih bližnjih prijateljev in sorodnikov. Izkazalo se je, da je imel v krvi nižjo raven alkohola, kot so sprva domnevali. Direktor policijske uprave je povedal tudi, da motiv še ugotavljajo, a da del razloga za grozljivo dejanje morda tudi njegova osebnost – počutil naj bi se zavrnjenega, imel je nizek prag tolerance, naj bi bil ljubosumen.
V 30 minutah na štirih lokacijah ubil 12 oseb: v Podgorici zagorele sveče
02. 01. 2025 07.37
Črni gori je zavita v črnino. Začelo se je tridnevno žalovanje zaradi tragedije na novoletni dan. 45-letni moški je strelski napad pričel v gostinskem lokalu, nato pa je v 30 minutah na štirih lokacijah ubil 12 ljudi, med njimi tudi dva otroka, še štiri pa huje ranil. Črnogorski premier Milojko Spajić je za petek sklical izredno sejo sveta za nacionalno varnost, na kateri bodo razpravljali tudi o morebitni popolni prepovedi posedovanja orožja.
Putin: Padec Asadovega režima za Rusijo ne pomeni poraza
19. 12. 2024 13.10
Ruski predsednik Vladimir Putin je na letni novinarski konferenci poudaril, da padec režima Bašarja al Asada v Siriji ne pomeni poraza za Rusijo, in dodal, da bo Rusija ohranila nadzor nad svojimi vojaškimi oporišči v Siriji. Poleg tega je obljubil, da bodo ruske sile ponovno prevzele nadzor nad regijo Kursk, kjer dele od avgusta nadzira ukrajinska vojska. Čeprav je izrazil zaskrbljenost zaradi visoke inflacije v državi, je vztrajal, da je gospodarstvo stabilno.
Izrael s 480 napadi nad Sirijo: 'Spremenili bomo podobo Bližnjega vzhoda'
11. 12. 2024 10.55
Izraelska vojska je v seriji napadov uničila velik del sirskih vojaških zmogljivosti, onesposobila je tudi sirsko floto, medtem ko so kopenske sile prodrle globoko na območje sosednje države. Cilj naj bi bil zagotoviti varnost izraelskih državljanov, a več arabskih držav Izrael obtožuje, da razmere izkorišča za prilaščanje ozemlja. Predsednik sirske prehodne vlade je medtem begunce, ki so zatočišče poiskali v tujini, pozval, naj se vrnejo domov, ter poudaril, da bodo v Siriji zagotovljene pravice vseh ljudi in sekt.
'Svetu ni usojeno biti zapor, kjer čakamo na kolektivno uničenje'
11. 12. 2024 08.19
V Oslu so podelili Nobelovo nagrado za mir. Prejela jo je japonska organizacija preživelih, ki se že skoraj 70 let bori za svet brez jedrskega orožja. Žal se zdi, da smo od njega vse bolj oddaljeni. 92-letni Terumi Tanaka, ki je nagrado sprejel, je omenil ruske in izraelske grožnje ter pozval: "Prizadevajmo si, da ustvarimo družbo brez jedrskega orožja in brez vojn."
Prehodno vlado v Siriji bo vodil Bašir, Slovenija poostrila nadzor na mejah
10. 12. 2024 15.30
Vodenje prehodne vlade v Siriji, kjer so uporniške skupine pred dnevi strmoglavile režim Bašarja al Asada, je prevzel Mohamed al Bašir, ki naj bi na položaju ostal do 1. marca prihodnje leto. Izraelska vojska je medtem po poročanju Sirskega observatorija za človekove pravice v zadnjih 48 urah izvedla več kot 300 napadov na cilje po vsej Siriji, vključno z Damaskom. Čeprav vse več držav napoveduje zamrznitev obravnav sirskih prošenj za azil, Bruselj poziva k upoštevanju pravil EU.
Po skoraj 14 letih državljanske vojne v Siriji padec Asadovega režima
09. 12. 2024 11.02
Državljanska vojna v Siriji, ki jo je pred skoraj 14 leti sprožilo zatrtje protivladnih protestov, je terjala več kot pol milijona smrtnih žrtev, z domov pognala milijone ljudi, državo pa razdelila na več območij vpliva. V zadnjih dneh je doživela nepričakovan zasuk s padcem režima Bašarja al Asada. Sledi kronologija glavnih dogodkov vojne.
Kako bodo ravnali uporniki? V Damasku uvedena policijska ura
08. 12. 2024 06.48
Sirski uporniki na čelu z islamistično skupino Hajat Tahrir al Šam (HTS) so po bliskoviti ofenzivi s severozahoda države zavzeli Damask in strmoglavili avtokratski režim. Predsednik Bašar al Asad je pobegnil iz države in skupaj z družino azil dobil v Rusiji. V prvih odzivih prevladuje navdušenje nad padcem diktature, nihče pa ne ve, kako bodo naprej ravnali uporniki. HTS ima namreč korenine v teroristični mreži Al Kaida in nasilno preteklost.
Kljub premirju Izrael napadel objekt Hezbolaha v Libanonu
28. 11. 2024 16.18
Le dan po uveljavitvi premirja med Izraelom in Hezbolahom so izraelske sile dogovor že kršile. Izraelska vojska je namreč sporočila, da so napadli skladišče raket libanonskega šiitskega gibanja Hezbolah v južnem Libanonu. Poleg tega pa so streljali tudi na ljudi, ki so se vrnili na območje blizu meje z Izraelom, pri tem pa so ranili najmanj dve osebi.
'Ne crkljaj!': luksuzno letovišče Donalda Trumpa varuje robotski pes
17. 11. 2024 16.16
Robotski pes Spot, ki ga je izdelal Boston Dynamics, je očitno najnovejše orodje v arzenalu ameriške tajne službe. Štirinožnega robota, ki po obliki spominja na psa, so nedavno opazili tudi med patruljiranjem na območju letovišča Mar-a-Lago novoizvoljenega predsednika Donalda Trumpa.
Zamrznitev fronte, demilitarizirana cona, odlog članstva Ukrajine v Natu
07. 11. 2024 19.17
Trdil je, da lahko ustavi vojno v Ukrajini v 24 urah, sedaj pa v javnost kapljajo prvi obrisi domnevnega načrta, ki ga celo predvolilno kampanjo ni želel razkriti. Donald Trump naj bi pritisnil na Moskvo in Kijev in poskušal izpogajati sledeče: Rusija obdrži zavzete teritorije, Kijev pristane na večdesetletno odložitev članstva v Natu, ustvari se demilitarizirana cona, ZDA bi nadaljevale z dobavo orožja Ukrajini, Rusiji pa bi ukinili sankcije.
Zgodovinski povratek Donalda Trumpa: z januarjem znova v Beli hiši
05. 11. 2024 22.30
Donald Trump je na ameriških volitvah uspel osvojiti štiri ključne zvezne države – Severno Karolino, Georgio, Pensilvanijo in Wisconsin, s čemer je prestopil magično mejo 270 elektorskih glasov ter jih zbral 292. Izid v Nevadi, Arizoni in Michiganu še ni znan, je pa Trump za zdaj tudi tam v vodstvu. Že pred tem je republikanec stopil pred privržence na Floridi in razglasil svojo zmago. Trump bo tako postal 47. predsednik ZDA, položaj bo prevzel 20. januarja.
Kako bo Trumpova zmaga vplivala na podjetja Elona Muska?
06. 11. 2024 18.19
Bi zmaga Donalda Trumpa na predsedniških volitvah ZDA lahko pomenila tudi zmago njegovega podpornika Elona Muska? Lastnik medija X, podjetja SpaceX in Tesle ne skriva namreč, da je njegov podpornik že od samega začetka. Da so vlagatelji stavili na zmago Trumpa je pokazala rast delnic podjetja Tesla, ki so na volilni dan narasle za kar 12 odstotkov. Med kampanjo je Musk republikanskega kandidata večkrat podprl, skupaj pa sta spremljala tudi izide volitev. Odločitve, ki jim je naklonjen novoizvoljeni predsednik, bi na SpaceX lahko vplivale blagodejno, Trumpov pogled na električna vozila in odnos s Kitajsko pa bi lahko Muskovo podjetje Teslo ogrozilo.
'Rusija stavi na Trumpa', Kitajci pa niso preveč zadovoljni
06. 11. 2024 09.02
Predsedniški položaj v ZDA je znova zavzel Donald Trump. Kot je že v svoji kampanji jasno povedal, so potrebne korenite spremembe v zunanji politiki ZDA. In kaj bi se lahko spremenilo v vojni v Ukrajini, Gazi ali pa v odnosih s Kitajsko?
Od umorjenega Kennedyja do Watergata in Monice Lewinsky
03. 11. 2024 16.00
Pomembno je razlikovati med ambicijami predsednikov in omejitvami, na katere naletijo v času svojega predsedovanja. Vse, kar so povedali med predsedniško kampanjo, je lahko postranskega pomena, saj imajo omejena pooblastila. Lincoln denimo ni želel državljanske vojne, Roosevelt je želel končati depresijo, Reagan je želel spodbuditi gospodarstvo in Bush verjetno ni imel namena narediti invazije na Afganistan. A so nastopile še druge sile in spodkopale njihovo predsedstvo ter odločile o končnem cilju. In kaj so prinesli ameriški predsedniki med in po drugi svetovni vojni?
Najdražja politična funkcija na svetu: kdo so megadonatorji rekordno drage kampanje?
24. 10. 2024 10.20
Volilna kampanja za novega ameriškega predsednika je v polnem razmahu in najverjetneje ni druge politične funkcije na svetu, ki bi za zmago zahtevala tako globok žep. Zadnje ocene že kažejo, da bo tokratni volilni cikel stal vsaj 15,9 milijarde dolarjev (14.73 milijarde evrov) in s tem presegel prejšnji rekord iz leta 2020. Pomemben vir denarja in s tem tudi vpliva so individualni donatorji. Gre za najbogatejše Američane, ki strankam in kandidatom namenijo milijone. Na prvem mestu najradodarnejših je v javnosti redko viden poslovnež, ki je doniral več kot 100 milijonov, na drugem pa Miriam Adelson, nova večinska lastnica franšize Dallas Mavericks.
Ruski Su-57 uničil svojega neubogljivega brezpilotnega partnerja Okhotnika
12. 10. 2024 10.04
Nad frontno črto v vzhodni Ukrajini, kjer sta se križali dve beli kondenzacijski sledi, je bilo pričakovati eno stvar – ruski letalski napad. A tisto, kar se je zgodilo blizu mesta Kostjantnivka, je bilo nekaj novega. Spodnja sled se je razcepila na dve in nov objekt je nenadoma pospešil proti drugi sledi, dokler se nista križali, na nebu pa se je pojavil blisk oranžne svetlobe. Vprašanje, kaj se je zgodilo, je takoj začelo zaposlovati tako opazovalce kot strokovnjake.