"Predsednika Asada od njegovega prihoda v Moskvo še nisem videl, vendar ga nameravam, zagotovo se bom z njim pogovoril," je dejal ruski predsednik Vladimir Putin, ki velja za dolgoletnega zaveznika strmoglavljenega sirskega predsednika. V odgovoru na vprašanje je še obljubil, da bo z njim govoril tudi o ameriškem novinarju Austinu Ticeu, ki je tako kot več tisoč drugih že leta pogrešan v Siriji.
Prepričan je, da padec režima ne pomeni poraza za Rusijo in da je Moskva v Siriji dosegla svoje cilje. "Dogajanje v Siriji želite predstaviti kot poraz za Rusijo. Zagotavljam vam, da ni tako (...), dosegli smo svoje cilje," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP odgovoril Putin. "V Sirijo smo prišli pred desetimi leti, da bi tam preprečili nastanek teroristične enklave kot v Afganistanu. Na splošno smo dosegli svoj cilj," je pojasnil.
Prav tako je poudaril, da je v stiku s partnerji na terenu in da bo Moskva ohranila nadzor nad vojaškimi oporišči v Siriji. Dodal je, da bodo oporišča uporabili za razdeljevanje humanitarne pomoči.
Prav tako je izraelske oblasti pozval, naj umaknejo svoje sile z ozemlja Sirije in povedal, da je Izrael v Siriji namestil na tisoče vojakov. Na vprašanje o vojni v Gazi je medtem ponovil, da se je Varnostni svet ZN zavzel za rešitev dveh držav. "Izrael je bil ustanovljen, Palestina pa še ne. To je problem," je dejal.
Ob tem je opozoril, da Izrael nadaljuje z nezakonitim naseljevanjem zasedenih območij in priznal, da ne ve, kakšne cilje Izrael zasleduje. Dodal je še, da je v stalnih stikih s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom glede razmer na Bližnjem vzhodu, poroča ruska tiskovna agencija Tass.
Putin se je pripravljen sestati tudi z novoizvoljenim predsednikom ZDA Donaldom Trumpom. "Ne vem, kdaj se bom z njim srečal. On o tem ne govori. Z njim se nisem pogovarjal že več kot štiri leta. Seveda sem pripravljen nanj. Kadarkoli," je povedal.
"Če se bova kdaj srečala z novoizvoljenim predsednikom Trumpom, sem prepričan, da se bova imela o čem pogovarjati," je nadaljeval in dodal, da je Rusija pripravljena na pogajanja in kompromise.
Trump je v času kampanje večkrat povedal, da ni naklonjen nadaljevanju pomoči Ukrajini, morebitna odtegnitev ameriške pomoči Ukrajini pa bi bistveno oslabila njeno sposobnost odvračanja ruske agresije. Prav tako si bo Trump prizadeval za končanje vojne v Ukrajini.
Putin obljubil ponovno vzpostavitev nadzora nad Kurskom in njegovo obnovo
Putin je obljubil tudi, da bodo ruske sile ponovno prevzele nadzor nad regijo Kursk, kjer dele od avgusta nadzira ukrajinska vojska. Dodal je, da bodo zatem obnovili uničene stavbe. "Vsekakor jih bomo pregnali. Absolutno. Drugače ne more biti. Toda vprašanja o konkretnem datumu, žal, zdaj ne morem povedati," je Putin odgovoril na vprašanje o tem, kdaj bodo ruske sile uspele vzpostaviti nadzor nad regijo Kursk. Če bi določil datum, bi namreč ruski vojaki po njegovem mnenju poskušali cilj doseči, pri tem pa ne bi pazili na svoje življenje.
Prepričan je, da je bil ukrajinski vdor v regijo nesmiseln, in obljubil je, da bodo po vzpostavitvi nadzora obnovili uničene stavbe. Glede razmer na fronti v Ukrajini je medtem poudaril, da se te drastično spreminjajo in da ruska vojska vsak dan osvaja nova ozemlja. "Vojskovanje je zapleteno, vendar se približujemo reševanju naših glavnih nalog specialne operacije," je dodal.
Rusija si prizadeva tudi za obnovo zasedenega ukrajinskega ozemlja. Kot je namreč navedel Putin, je Moskva investirala v tamkajšnje ceste, zdravstvene ustanove, stanovanja in drugo infrastrukturo.
Moskva je pripravljena na pogajanja z Ukrajino in na kompromise, medtem ko se Kijev po njegovem mnenju ne želi pogovarjati. Pri tem je Putin pojasnil, da naj bi Ukrajino od pogajanj med drugim odvrnil nekdanji britanski premier Boris Johnson, ki naj bi izjavil, da se mora Kijev boriti do zadnjega Ukrajinca. Dodal je, da bo Ukrajini kmalu zmanjkalo ljudi, ki so se pripravljeni boriti.
'Rusko gospodarstvo spričo zunanjih groženj stabilno'
Putin je prav tako izrazil zaskrbljenost zaradi visoke inflacije in naraščanja cen v državi. Kljub temu je vztrajal, da je rusko gospodarstvo spričo zunanjih groženj stabilno. Dotaknil se je tudi upadanja rodnosti v Rusiji, pri čemer je regionalnim guvernerjem naročil, naj se njihovi delovni dnevi "začnejo in končajo z reševanjem demografskih vprašanj", poroča britanski BBC.
Na vprašanje, povezano s posodobljeno rusko jedrsko doktrino, je pojasnil, da ta obravnava nove vojaške grožnje. Če države ustvarijo grožnjo Rusiji, se ima ta pravico odzvati tudi z jedrskim orožjem, je dejal. V skladu z doktrino bi Moskva v primeru napada s strani države brez jedrskega orožja ob podpori jedrske sile napad obravnavala kot njihov skupni napad na Rusijo.
Spregovoril je tudi o novi ruski balistični raketi orešnik, ki jo je Moskva novembra izstrelila na ukrajinsko mesto Dnipro. Prepričan je, da je zahodna tehnologija ne more prestreči. Izvedimo poskus ali dvoboj, izberimo tarčo v Kijevu, pripeljimo tja zahodno zračno obrambo in preverimo, ali jo lahko prestrežejo, je še dodal.
Na vprašanje o vlogi skupine največjih gospodarstev v vzponu (Brics) pa je poudaril, da ta ni orodje za boj proti Zahodu. "Ne delujemo proti nikomur, temveč delujemo v korist svojih interesov in interesov držav članic," je povedal po poročanju ruske tiskovne agencije Tass.
Po podatkih lokalnih medijev so državljani Rusije pred začetkom novinarske konference Putinu zastavili več kot dva milijona vprašanj. Novinarji, ki se udeležujejo konference, pa so morali dan prej opraviti teste na covid-19, gripo in okužbo dihal, navaja srbska tiskovna agencija Tanjug.
