Analitiki so napovedovali izjemno tesen izid ameriški volitev, a je ta precej drugačen od pričakovanj. Po poročanju ameriške tiskovne agencije AP si je Donald Trump zagotovil 292 elektorskih glasov, s tem, ko je prestopil mejo 270 glasov, pa je premagal demokratsko protikandidatko Kamalo Harris, ki jih ima 224.
Uspel je namreč osvojiti kar pet ključnih t. i. nihajočih držav – poleg Severne Karoline, Georgie in Pensilvanije še Wisconsin in Michigan. Izid v Nevadi in Arizoni še ni znan, je pa Trump za zdaj tudi tam v vodstvu. Poleg tega do končne porazdelitve manjkajo le še glasovi z Aljaske in Maina.
Še pred tem – ko so ga od zmage ločili trije glasovi, je nekdanji predsednik ZDA že stopil pred Američane na Floridi in razglasil svojo zmago.
Trumpovi privrženci slavijo, čestitke pa dežujejo s celotnega sveta. Trumpu so ob ponovni izvolitvi čestitali voditelji Madžarske, Izraela, Francije, Ukrajine in še mnogih drugih držav.
Trump bo tako postal 47. predsednik ZDA, položaj bo prevzel 20. januarja. Še pred tem bodo o njem glasovali elektorji, nato pa bo moral rezultat potrditi še kongres.
Grožnje z bombami, zamude in ročno štetje
Američani so sicer v vrsti pred volišči čakali tudi po več ur, da bi oddali svoj glas. Brez težav tudi tokrat ni šlo. V številnih ključnih državah so volivci poročali o dolgih čakalnih vrstah, ki so na nekaterih mestih trajale več ur. Razlog za to so lahko visoka volilna udeležba, omejeno število volilnih naprav ali manjše motnje v delovanju.
Na nekaterih voliščih po državi so poročali o okvarah volilnih naprav, kar je povzročilo zamude pri glasovanju. Te težave so zahtevale dodatne popravke ali celo ročno štetje glasov, kar je upočasnilo proces.
Na več voliščih v ključnih nihajočih državah, kot so Georgia, Pensilvanija in Arizona, so poročali o grožnjah z bombo. Te grožnje, ki se domnevno povezujejo z ruskimi viri, so povzročile evakuacijo volišč in začasne prekinitve glasovanja.
Letos so mnoge zvezne države doživele rekordno volilno udeležbo, kar je ponekod povzročilo težave pri organizaciji in zamude. Volilne komisije so na nekaterih voliščih podaljšale čas glasovanja, da bi vsem omogočile oddajo glasov.
Zaradi velikega števila volivcev so se nekatera volišča soočala s pomanjkanjem osebja. To je povzročilo dodatne obremenitve za volilne delavce in upočasnilo proces glasovanja.
Nekateri volivci so poročali tudi o težavah pri iskanju pravilne volilne lokacije zaradi pomanjkanja informacij ali sprememb v zadnjem trenutku. To je povzročilo dodatne frustracije med volivci in podaljšalo čakanje.
Na nekaterih mestih so povečali varnostne ukrepe zaradi groženj ali zaskrbljenosti glede nemirov. To je lahko vključevalo tudi preglede volivcev ob vstopu, kar je prav tako povzročilo zamude.
Tri četrtine volivcev nezadovoljnih s stanjem v državi
Da je bilo kar tri četrtine volivcev nezadovoljnih s trenutnim stanjem v državi, je sicer ob robu predsedniških volitev kazala CNN-ova anketa. Samo četrtina jih je izrazila zadovoljstvo, medtem ko je večina izrazila nezadovoljstvo ali jezo. Kljub temu pa je večina volivcev optimistična glede prihodnosti Združenih držav.
Gospodarstvo je tradicionalno najpomembnejše vprašanje za ameriške volivce, vendar uvodni izidi vzporednih anket televizije NBC ugotavljajo, da je tokrat na prvem mestu s 35 odstotki skrb za demokracijo, 31 odstotkov volivcev na prvo mesto postavlja gospodarstvo, 14 odstotkov pa pravico do splava.
- FOTO: AP
- FOTO: AP
- FOTO: AP
- FOTO: AP
- FOTO: AP
- FOTO: AP
- FOTO: AP
- FOTO: AP
- FOTO: Profimedia
- FOTO: Profimedia
- FOTO: Profimeda
- FOTO: Profimedia
- FOTO: AP
Tekma med Harrisovo in Trumpom se je osredotočala na nekaj ključnih zveznih držav, znanih kot "swing states" oziroma "nihajoče države", kjer ni očitnega favorita. V ZDA ima vsaka zvezna država določeno število elektorskih glasov glede na populacijo. Večina zveznih držav že tradicionalno voli za eno stranko, demokratsko ali republikansko, a v vsaki volilni sezoni ostane nekaj ključnih držav, kjer lahko zmaga kateri koli kandidat. Tokrat je bilo teh nihajočih držav sedem.
Ključne nihajoče države so razdeljene v dve skupini: Rust Belt in Sun Belt. Rust Belt zajema severne industrijske države, medtem ko Sun Belt pokriva južne, toplejše države. Vsaka skupina ima svoje edinstvene demografske značilnosti, ki bodo vplivale na izid volitev.
V Rust Beltu, ki vključuje Pensilvanijo, Michigan in Wisconsin, so volivci tradicionalno naklonjeni demokratom zaradi dolgoletne prisotnosti industrije in močnih sindikatov. Ta območja so v preteklosti večkrat glasovala za demokrate, a so leta 2016 podprla Trumpa, kar je bilo ključno za njegovo zmago.
Tudi Sun Belt je predstavljal pomembno območje, saj vključuje države, kot so Arizona, Georgia, Nevada in Severna Karolina. Čeprav zgodovinsko gledano območje večinoma podpira republikance, demografi opažajo spremembe, saj v te države priseljuje vse več Latinskoameričanov, ki imajo večinoma nagnjenost k demokratom.
V primeru neodločenega izida bi odločitev o predsedniku sprejel kongres, kjer bi vsaka zvezna država imela en glas. Glede na trenutno sestavo kongresa bi bil izid verjetno v Trumpovo korist, čeprav je Demokratska stranka na zadnjih osmih volitvah prejela več glasov po vsej državi.
Kakšna je bila vsebina kampanje kandidatov?
Gospodarstvo je bilo znova osrednje vprašanje kampanje. Harrisova je poudarjala dvig minimalne plače, širitev dostopnosti do zdravstva in nove investicije v zeleno energijo. Trump pa se je osredotočal na zmanjšanje davkov, spodbujanje industrije in oživljanje tradicionalnih delovnih mest, kar je zlasti nagovarjalo belopolte delavce z ruralnih območij.
Inflacija, ki se je v zadnjih letih občutno zvišala, je postala eden ključnih izzivov. Harrisova je obljubljala ukrepe za zajezitev inflacije z vladnimi subvencijami, Trump pa je napovedoval bolj proste tržne ukrepe za zmanjšanje pritiskov na cene osnovnih dobrin.
Zdravstvena oskrba, še posebej dostop do splava, je bila letos vroča tema. Harrisova se je zavzemala za zaščito pravice do splava in razširitev javnega zdravstvenega sistema. Trump pa je zagovarjal konservativno stališče ter podpiranje državnih zakonov, ki omejujejo pravico do splava.
Vprašanje priseljevanja je ostala ključna tema, zlasti v obmejnih državah. Harrisova se je zavzemala za bolj human pristop k migracijam in reformo sistema, Trump pa je obljubljal ponovno izgradnjo zidu na meji z Mehiko in okrepitev nadzora.
Kampanja Harrisove je intenzivno naslavljala manjšinske skupnosti, zlasti Afroameričane in Latinskoameričane, ki so pomembni volivci v nekaterih nihajočih državah. Trump poskuša ponovno nagovoriti Latinskoameričane z gospodarskimi obljubami in tradicionalnimi družinskimi vrednotami.
Podnebna politika je bila še ena ključna točka razlik med kandidatoma. Harrisova je poudarjala nujnost prehoda na obnovljive vire energije in zmanjšanje emisij. Trump pa je kampanjo vodil z obljubami o podpori naftni in premogovni industriji, saj meni, da bi prehitro opuščanje teh virov škodovalo ameriškemu gospodarstvu.
Harrisova je poudarjala pomembnost sodelovanja z zavezniki, Trump pa se je osredotočal na politiko "America First" in zmanjšanje ameriške vpletenosti v tuje konflikte. Razprave so bile zlasti živahne glede odnosa do Kitajske in Rusije, kjer imata kandidata različne strategije.
Kandidata imata različen pogled tudi na kriminal in pravosodni sistem. Trump je obljubljal "zakon in red" in okrepitev policije, Harrisova pa se je zavzemala za reformo policijskih praks in bolj pravičen kazenski sistem, ki da bo manj obremenjeval manjšine.
Pravice LGBTQ+ skupnosti so bile ključna točka kampanje Harrisove, ki se zavzema za zakonodajo, ki ščiti pravice te skupnosti, medtem ko je Trump poudarjal pomen verskih svoboščin in tradicionalne družinske vrednote.
Letošnja kampanja se je odvijala tudi v senci razprave o lažnih novicah in dezinformacijah. Harrisova je pozivala k večjemu nadzoru nad družbenimi omrežji, medtem ko Trump meni, da gre za omejevanje svobode govora. Vprašanja rasne in socialne pravičnosti so po množičnih protestih preteklih let postala osrednja tema Harrisove, ki obljublja ukrepe za enakopravnost. Trump meni, da so številni protesti povzročili nemire in poudarja potrebo po stabilnosti.
V tej kampanji sta se kandidata pogosto zapletla v razpravo o pravici do orožja. Harrisova je zagovarjala strožji nadzor, Trump pa pravico do posedovanja orožja, zlasti za samoobrambo, kar je priljubljeno med njegovimi volivci.
Harrisova je obljubljala reformo volilnega sistema, da bi volitve postale dostopnejše vsem državljanom, Trump pa je to idejo zavračal, saj meni, da bi se volilni postopki morali osredotočiti na zanesljivost in integriteto.
Harrisova je izrazila močno podporo Ukrajini v njenem boju proti ruski agresiji. Zavzemala se je za nadaljevanje vojaške in humanitarne pomoči ter poudarjala pomen zavezništva z Natom. Njena administracija bi verjetno nadaljevala politiko trdne podpore Ukrajini in prizadevanja za diplomatsko rešitev konflikta. Trump je nakazal možnost hitrega končanja vojne v Ukrajini z "zamrznitvijo" konflikta, kar bi vključevalo vzpostavitev demilitariziranih območij in ohranitev nevtralnosti Ukrajine zunaj Nata. Njegov pristop poudarja zmanjšanje ameriške vpletenosti in iskanje kompromisov z Rusijo.
Glede vojne na Bližnjem vzhodu pa Harrisova podpira pravico Izraela do samoobrambe, hkrati pa izraža zaskrbljenost zaradi humanitarne situacije v Gazi. Zavzema se za rešitev dveh držav in poudarja potrebo po zaščiti civilistov ter iskanju trajne rešitve konflikta. Trump je med svojim predsedovanjem okrepil odnose z Izraelom, vključno s priznanjem Jeruzalema kot prestolnice. V sedanji kampanji nadaljuje s podporo Izraelu, vendar je kritičen do pristopa Harrisove, ki vključuje pritisk za prekinitev ognja v Gazi.
KOMENTARJI (2693)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.