Letošnje ameriške predsedniške volitve naj bi bile med najbolj napetimi v zgodovini. Tekma med Kamalo Harris in Donaldom Trumpom se osredotoča na nekaj ključnih zveznih držav, znanih kot "swing states" oziroma "nihajoče države", kjer ni očitnega favorita. Te države bodo odločilne pri doseganju magičnega števila 270 elektorskih glasov, ki so potrebni za zmago.

V ZDA ima vsaka zvezna država določeno število elektorskih glasov glede na populacijo. Večina zveznih držav že tradicionalno voli za eno stranko, demokratsko ali republikansko, a v vsaki volilni sezoni ostane nekaj ključnih držav, kjer lahko zmaga kateri koli kandidat. Tokrat je teh nihajočih držav sedem.

Ključne nihajoče države so razdeljene v dve skupini: Rust Belt in Sun Belt. Rust Belt zajema severne industrijske države, medtem ko Sun Belt pokriva južne, toplejše države. Vsaka skupina ima svoje edinstvene demografske značilnosti, ki bodo vplivale na izid volitev.

V Rust Beltu, ki vključuje Pensilvanijo, Michigan in Wisconsin, so volivci tradicionalno naklonjeni demokratom zaradi dolgoletne prisotnosti industrije in močnih sindikatov. Ta območja so v preteklosti večkrat glasovala za demokrate, a so leta 2016 podprla Trumpa, kar je bilo ključno za njegovo zmago.

Če bi Kamala Harris letos uspela osvojiti vse tri države Rust Belta, bi dosegla 270 elektorskih glasov in zmago. Nasprotno pa bi Trump kljub zmagi v vseh treh državah še vedno potreboval dodatne glasove, kar pomeni, da je za njegovo zmago nujno, da zmaga še v eni ali več drugih nihajočih državah.

Trumpov pristop v teh državah temelji na nagovarjanju ruralnega prebivalstva, kjer se je leta 2016 osredotočil na bele delavce, ki živijo izven večjih mest. Njegova strategija vključuje še posebej mlajše moške, ki doslej niso pogosto volili, vendar jih želi spodbuditi k udeležbi.

Medtem se Harrisova osredotoča na urbana območja in volivce v predmestjih, še posebej na temnopolte, manjšine in izobražene volivce. Te skupine so ključne v velikih mestih in lahko Harrisovi prinesejo zmago, če se množično udeležijo volitev.

Največji "plen" je Pensilvanija s 19 elektorskimi glasovi. Projekcije kažejo, da ima kandidat, ki zmaga v Pensilvaniji, več kot 90-odstotno verjetnost zmage na nacionalni ravni.

Tudi Sun Belt predstavlja pomembno območje, ki vključuje države, kot so Arizona, Georgia, Nevada in Severna Karolina. Čeprav zgodovinsko gledano območje večinoma podpira republikance, demografi opažajo spremembe, saj v te države priseljuje vse več Latinoameričanov, ki imajo večinoma nagnjenost k demokratom.

Vendar pa je Trump uspel izboljšati podporo med Latinoameričani na zadnjih volitvah z močno usmeritvijo na gospodarska vprašanja, kar mu je prineslo nepričakovano visoko podporo. 

Harrisova pa se zanaša na svojo priljubljenost med temnopolto populacijo, ki je številčno pomembna v Georgii in Severni Karolini.

Severna Karolina, kjer so republikanci prevladovali od leta 1980, velja za ključno za Trumpa. Če mu ne uspe zadržati te države, se njegova pot do zmage zelo zaplete. Harrisova bi to lahko izkoristila, če ji uspe nagovoriti temnopolte volivce in nedavno priseljene volivce z visoko izobrazbo.

Obe kampanji se trudita pritegniti še neodločene volivce, ki jih je približno 10 odstotkov v vseh sedmih ključnih državah. Ti volivci bodo imeli pomembno vlogo, saj lahko že manjše nihanje v udeležbi drastično vpliva na končni rezultat.

Poleg tega je pomembno omeniti edinstveno ureditev Nebraske in Maina, kjer sta edini zvezni državi, ki ne podelita vseh elektorskih glasov enemu kandidatu, temveč jih delita glede na glasove po posameznih okrožjih. To bi lahko privedlo do nenavadnega izida, kjer bi obe kampanji osvojili po 269 glasov.

V primeru neodločenega izida bi odločitev o predsedniku sprejel kongres, kjer bi vsaka zvezna država imela en glas. Glede na trenutno sestavo kongresa bi bil izid verjetno v Trumpovo korist, čeprav je Demokratska stranka na zadnjih osmih volitvah prejela več glasov po vsej državi.

Harrisova in Trump se sicer borita za vsak glas v eni najbolj polariziranih političnih tekmovanj doslej. Kampanja je zaznamovana z intenzivnimi razpravami o gospodarskih vprašanjih, kulturnih konfliktih, pravicah manjšin in prihodnosti ZDA na svetovnem prizorišču. Bila pa je tudi skrajno toksična. Pri tem seveda izstopa poskus atentata na Trumpa, pa tudi vse žaljivke, ki sta jih izmenjali obe strani. 

Manj je bilo govora o vsebini, zato na tem mestu poglejmo nekaj poudarkov. 

Gospodarstvo je ponovno osrednje vprašanje kampanje. Harrisova poudarja dvig minimalne plače, širitev dostopnosti do zdravstva in nove investicije v zeleno energijo. Trump pa se osredotoča na zmanjšanje davkov, spodbujanje industrije in oživljanje tradicionalnih delovnih mest, kar zlasti nagovarja belopolte delavce iz ruralnih območij.

Inflacija, ki se je v zadnjih letih občutno zvišala, je postala eden ključnih izzivov. Harrisova obljublja ukrepe za zajezitev inflacije z vladnimi subvencijami, Trump pa napoveduje bolj proste tržne ukrepe za zmanjšanje pritiskov na cene osnovnih dobrin.

Zdravstvena oskrba, še posebej dostop do splava, je letos vroča tema. Harrisova se zavzema za zaščito pravice do splava in razširitev javnega zdravstvenega sistema. Trump pa zagovarja konservativno stališče ter podpiranje državnih zakonov, ki omejujejo pravico do splava.

Vprašanje priseljevanja ostaja ključna tema, zlasti v obmejnih državah. Harrisova se zavzema za bolj human pristop k migracijam in reformo sistema, Trump pa obljublja ponovno izgradnjo zidu na meji z Mehiko in okrepitev nadzora.

Kampanja Harrisove intenzivno naslavlja manjšinske skupnosti, zlasti Afroameričane in Latinoameričane, ki so pomembni volivci v nekaterih nihajočih državah. Trump poskuša ponovno nagovoriti Latinoameričane z gospodarskimi obljubami in tradicionalnimi družinskimi vrednotami.

Podnebna politika je še ena ključna točka razlik med kandidatoma. Harrisova poudarja nujnost prehoda na obnovljive vire energije in zmanjšanje emisij. Trump kampanjo vodi z obljubami o podpori naftni in premogovni industriji, saj meni, da bi prehitro opuščanje teh virov škodovalo ameriškemu gospodarstvu.

Harrisova poudarja pomembnost sodelovanja z zavezniki, Trump pa se osredotoča na politiko "America First" in zmanjšanje ameriške vpletenosti v tuje konflikte. Razprave so bile zlasti živahne glede odnosa do Kitajske in Rusije, kjer imata kandidata različne strategije.

Kandidata imata različen pogled na kriminal in pravosodni sistem. Trump obljublja "zakon in red" in okrepitev policije, Harrisova pa se zavzema za reformo policijskih praks in bolj pravičen kazenski sistem, ki bo manj obremenjeval manjšine.

Pravice LGBTQ+ skupnosti so ključna točka kampanje Harrisove, ki se zavzema za zakonodajo, ki ščiti pravice te skupnosti, medtem ko Trump poudarja pomen verskih svoboščin in tradicionalne družinske vrednote.

Letošnja kampanja se odvija v senci razprave o lažnih novicah in dezinformacijah. Harrisova poziva k večjemu nadzoru nad družbenimi omrežji, medtem ko Trump meni, da gre za omejevanje svobode govora.

Vprašanja rasne in socialne pravičnosti so po množičnih protestih preteklih let postala osrednja tema Harrisove, ki obljublja ukrepe za enakopravnost. Trump meni, da so številni protesti povzročili nemire in poudarja potrebo po stabilnosti.

V tej kampanji sta se kandidata pogosto zapletla v razpravo o pravici do orožja. Harrisova zagovarja strožji nadzor, Trump pa pravico do posedovanja orožja, zlasti za samoobrambo, kar je priljubljeno med njegovimi volivci.

Harrisova obljublja reformo volilnega sistema, da bi volitve postale dostopnejše vsem državljanom, Trump pa zavrača to idejo, saj meni, da bi se volilni postopki morali osredotočiti na zanesljivost in integriteto.

Harrisova jetudi  izrazila močno podporo Ukrajini v njenem boju proti ruski agresiji. Zavzema se za nadaljevanje vojaške in humanitarne pomoči ter poudarja pomen zavezništva z Natom. Njena administracija bi verjetno nadaljevala politiko trdne podpore Ukrajini in prizadevanja za diplomatsko rešitev konflikta. Trump je nakazal možnost hitrega končanja vojne v Ukrajini z "zamrznitvijo" konflikta, kar bi vključevalo vzpostavitev demilitariziranih območij in ohranitev nevtralnosti Ukrajine zunaj Nata. Njegov pristop poudarja zmanjšanje ameriške vpletenosti in iskanje kompromisov z Rusijo.

Harrisova podpira pravico Izraela do samoobrambe, hkrati pa izraža zaskrbljenost zaradi humanitarne situacije v Gazi. Zavzema se za rešitev dveh držav in poudarja potrebo po zaščiti civilistov ter iskanju trajne rešitve konflikta. Trump je med svojim predsedovanjem okrepil odnose z Izraelom, vključno s priznanjem Jeruzalema kot prestolnice. V sedanji kampanji nadaljuje s podporo Izraelu, vendar je kritičen do Harrisovega pristopa, ki vključuje pritisk za prekinitev ognja v Gazi.