Von der Leynova napovedala pomoč Ukrajini v višini 3,5 milijarde evrov

Ruski predsednik Vladimir Putin je 24. februarja 2022 sprožil invazijo na Ukrajino z besedami, da gre posebno vojaško operacijo za demilitarizacijo in denacifikacijo zahodne sosede. S tem se je na evropski celini začel najhujši konflikt po drugi svetovni vojni, ki je zahteval na tisoče žrtev tako med civilisti kot vojaki, razselil na milijone ljudi in povzročil obsežno humanitarno krizo.

Do največje spremembe v zadnjem letu sicer ni prišlo na bojišču, temveč na političnem parketu. ZDA je namreč po vrnitvi predsednika Donalda Trumpa v Belo hišo spremenila politiko in retoriko glede konflikta v Ukrajini.

Trump se je sredi meseca v pogovoru s Putinom dogovoril za začetek mirovnih pogajanj. Ukrajino in evropske zaveznice sedaj skrbi, da bodo pogajanja potekala mimo njih. V zadnjih dneh je Trump tudi ostro kritiziral ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega in ga označil za neizvoljenega diktatorja.

Pomoč Ukrajini v višini 3,5 milijarde evrov

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je danes v Kijevu napovedala pomoč Ukrajini v višini 3,5 milijarde evrov. Komisija je prav tako napovedala sveženj o energetski varnosti in integraciji za Ukrajino, ki bo med drugim omogočil priključitev trgov z električno energijo Ukrajine in Moldavije s trgom Evropske unije.

"Evropa je v tem kritičnem trenutku tu, da okrepi Ukrajino. Lahko napovem, da bo novo plačilo v višini 3,5 milijarde evrov za Ukrajino prispelo že marca," je v Kijevu povedala von der Leyen. Ob tem je napovedala tudi, da bo predstavila celovit načrt za povečanje evropske proizvodnje orožja in obrambnih zmogljivosti. "Od tega bo imela koristi tudi Ukrajina," je še dodala.

Evropska komisija je medtem danes napovedala sveženj o energetski varnosti in integraciji za Ukrajino, ki bo do začetka leta 2027 omogočil popolno vključitev trgov z električno energijo Ukrajine in Moldavije v električno omrežje EU.

Sveženj bo tudi pospešil nadaljnje vključevanje Ukrajine v plinski sektor EU, če bodo v Kijevu okrepili izvajanje tržnih reform. Prav tako bo povečal zanesljivost oskrbe v Ukrajini in širši regiji, saj bo komisija pomagala pri potrebnih nakupih plina. Sveženj bo tako okrepil odpornost ukrajinskega energetskega sistema, so sporočili v Bruslju.

Ukrajinska energetska infrastruktura je bila v treh letih vojne pogosto tarča ruskih napadov. Po navedbah komisije pa je bila doslej uničena polovica državne energetske infrastrukture.

"Rusija si že tri leta prizadeva, da bi Ukrajino pahnila v temo. (...) To se mora za vedno končati. S svežnjem, ki ga ponujamo danes, bo Evropa Ukrajini zagotovila odporen, varen in konkurenčen energetski sistem. Več obnovljivih virov energije in popolna integracija energetskih trgov bosta prinesla večjo energetsko varnost tako za Ukrajino kot za EU," je poudarila von der Leyen.

Evropska komisarka za širitev Marta Kos je medtem povedala, da so v negotovih časih zanesljivi prijatelji še pomembnejši. Prepričana je, da bo nov sveženj Ukrajini pomagal pridobiti nadzor nad dolgoročno oskrbo z energijo ter postavil temelje za njeno uspešno obnovo in pospešeno vključevanje v unijo.

"To je bistveno za zagotovitev, da Ukrajina nikoli več ne bo podvržena energetskemu izsiljevanju, in za krepitev varnosti naše celine kot celote," je še dodala.

"Pospešiti je treba pošiljanje orožja v Kijev"

Von der Leynova je v Kijev prispela že zjutraj z vlakom. "Svobodna in suverena Ukrajina je v interesu celotnega sveta," je povedala na poti. 

Poudarila je nujnost povečanja vojaške pomoči Ukrajini. "Pospešiti moramo takojšnjo dostavo orožja in streliva," je dejala in dodala, da bo predstavila celovit načrt za povečanje proizvodnje orožja in obrambnih zmogljivosti EU.

Von der Leynova je napovedala tudi nadaljnje ukrepe za povečanje energetske varnosti Ukrajine in EU. Povedala je, da je cilj do konca prihodnjega leta v celoti vključiti trge z električno energijo Ukrajine in Moldavije v električno omrežje EU. "Naše tesno partnerstvo je v ukrajinskem, a tudi v evropskem interesu," je dejala.

Ob prihodu v Kijev pa je na omrežju X zapisala: "Danes smo v Kijevu, ker je Ukrajina Evropa. V tem boju za preživetje ni na kocki le usoda Ukrajine. To je usoda Evrope."

Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa pa je poudaril zavezanost podpori Ukrajini. "Danes smo vsi Ukrajinci. Trpljenje, ki vam ga je zadala Rusija od začetka te neizzvane vojne, je kruto in neodpustljivo," je dejal v video izjavi, objavljeni na X. "Z vami smo bili od prvega dne in vam bomo stali ob rami. Želimo pravičen, pošten in trajen mir tako kot vi," je dejal.

"Prihodnost Ukrajine je v Evropski uniji in varnost Ukrajine je varnost Evrope," je še poudaril Costa, ki je za 6. marec sklical izredno zasedanje evropskih voditeljev, namenjeno razpravam o krepitvi evropske obrambe, miru na evropski celini in dolgoročni varnosti Ukrajine.

Kallas: Z dogovorom s Putinom se morata strinjati tudi Evropa in Ukrajina

Z dogovorom z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom o Ukrajini se morata strinjati tudi Ukrajina in Evropa, je glede pogovorov med ZDA in Rusijo povedala zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas. O tem bo v torek v ZDA govorila tudi z ameriškim zunanjim ministrom Marcom Rubiem, je dejala danes pred zasedanjem zunanjih ministrov EU v Bruslju.

"Dogovor brez nas ne bo deloval, to je povsem jasno. S Putinom se lahko pogovarjaš karkoli. Vendar ko gre za Evropo in Ukrajino, se morata tudi Evropa in Ukrajina strinjati s tem dogovorom," je o pogovorih med Washingtonom in Moskvo o končanju vojne v Ukrajini povedala Kallas.

O pomenu sodelovanja ukrajinskih in evropskih predstavnikov v teh pogovorih bo v torek v Washingtonu govorila tudi z ameriškim državnim sekretarjem Rubiem.

Po njenih besedah je pomembno, da predstavniki različnih evropskih držav v pogovorih z visokimi predstavniki ZDA zastopajo enaka stališča. Danes se bo namreč v Washingtonu s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom sestal francoski predsednik Emmanuel Macron, v četrtek pa še britanski premier Keir Starmer.

Zunanji ministri članic EU, med njimi slovenska ministrica Tanja Fajon, bodo sicer danes razpravljali o nadaljnji podpori Kijevu v boju z rusko agresijo, od začetka katere minevajo tri leta.

Kallas bo ministrom predstavila predlog za okrepljeno vojaško pomoč Kijevu, ki vključuje najmanj 1,5 milijona kosov topniškega streliva, sisteme protizračne obrambe ter urjenje ukrajinskih vojakov, so povedali viri pri EU.

Ob začetku zasedanja pa so sprejeli tudi 16. sveženj sankcij proti Rusiji, ki je namenjen predvsem preprečevanju izogibanja doslej sprejetim ukrepom.

Ob današnji obletnici ruske invazije bodo Kijev v znak podpore Kijevu obiskali številni zahodni voditelji, poleg von der Leynove in Coste večina evropskih komisarjev ter španski premier Pedro Sanchez.

Osebno ali virtualno se jim bodo pridružili še predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola ter voditelji Litve, Latvije, Malte in Kanade, piše spletni medij Politico. Zelenski je medtem v nedeljo omenil, da bo v živo ali prek spleta gostil več kot 20 voditeljev.

Golobov nagovor prek videopovezave

Predsednik vlade Robert Golob se bo danes ob tretji obletnici ruske invazije na Ukrajino prek spletne povezave udeležil vrha Obrambna in varnostna strategija enotnosti, ki ga je v Kijevu sklical ukrajinski predsednik Zelenski, so sporočili iz premierjevega kabineta.

Ključni cilj vrha, na katerem bo prisotnih več evropskih voditeljev, je potrditi solidarnost z Ukrajino in mobilizirati dodatno pomoč. Nagovor Goloba je predviden ob 12.40, so sporočili.