"Z nami so naši zavezniki slabo ravnali, dejansko še slabše, kot z nami ravnajo t. i. sovražniki," je nedavno dejal Trump na predvolilnem dogodku v Wisconsinu. "Ščitimo jih z vojsko, potem pa smo na slabšem na trgovinskem področju. Tega ne bomo več dopustili."

In to, kot navaja Vox News, niso le prazne obljube Trumpa. Predsedniki namreč imajo neko mero svobode pri zunanji politiki in lahko enostransko sklenejo ali prekličejo številne mednarodne sporazume. Sicer se merila za odstop ali pristop razlikujejo, a jih je le malo, kjer je za izstop potrebna odobritev kongresa, je pojasnila Jennifer Kavanagh, direktorica vojaških analiz pri organizaciji Defense Priorities. 

V svojem prvem mandatu je Trump denimo vodil zunanjo politiko, ki jo je poimenoval "Amerika na prvem mestu", pri čemer je odstopil od glavnih mednarodnih sporazumov, sprožil trgovinsko vojno s Kitajsko, se verbalno spopadel z mnogimi zavezniki in se poskušal zapleteno pogajati z več nasprotniki ZDA. In v tej kampanji ni obljubil veliko drugačnih stališč.

Njegovo najbolj izraženo zunanjepolitično stališče je nedvomno trgovinska politika, ki bi na dolgi rok lahko škodovala prav Američanom samim. Njegovo predlagano zvišanje tarif bi lahko sprožilo trgovinsko vojno in zvišalo cene za ameriške potrošnike, njegove misli o vlogi ZDA v mednarodnih zadevah pa bi lahko spodkopale ameriško diplomacijo in institucije, kot sta Nato in ZN. 

Krhka podpora Ukrajini

A še skoraj najbolj je bil Trump glasen glede vojne v Ukrajini. Bela hiša si namreč od začetka vojne prizadeva izbrati pot, ki bo zagotovila preživetje Ukrajine in njenih državljanov, Rusiji pa bi zadala strateški udarec, ne da bi ZDA in zaveznice v Natu ta pot potegnila v potencialno konfrontacijo z Moskvo. Te poteze so sicer nemalokrat sprožile kritike Kijeva, katerega voditelji so razočarani zaradi zastoja prizadevanj za članstvo v Natu, hitrosti dobave orožja, kakovosti tega orožja in geografskih omejitev pri uporabi. In če je Harrisova glede vojne zvesto sledila Bidnovi politiki in obljubila, da si bo prizadevala za zmago Ukrajine, potem Trump temu ni bil tako naklonjen.

Njegovo dolgoletno javno hvaljenje Vladimirja Putina, pa tudi njegovi predlogi za hitro mirovno rešitev, ki bi lahko Moskvi zagotovili nadzor nad deli vzhodne Ukrajine in Kijevu preprečili članstvo v Natu, povzročajo veliko zaskrbljenost med ukrajinskimi oblastmi. V prvem mandatu je namreč gojil tople odnose z ruskim predsednikom. Trump je v predvolilni kampanji trdil, da bi lahko hitro rešil vojno v Ukrajini, dejal, da se v primeru ponovne izvolitve ne bo zavezal ponovni odobritvi ameriške pomoči Ukrajini in da morajo evropske države povečati lastne prispevke.

Ruski politični analitik na univerzi Fletcher, Pavel Luzin, je za ABC News dejal, da "Rusija vsekakor stavi na Trumpa". "Ljudje v Kremlju verjamejo, da bo postal pomemben dejavnik pri vojaški pomoči v Ukrajini, v odnosih z zaveznicami v Natu in doma."

Sicer Trump trdi, da je v interesu ZDA hitro končati vojno v Ukrajini, saj "milijone ljudi umira", čeprav je dejal tudi, da Putinovi pogoji niso sprejemljivi in dodal, da je naredil "ogromno napako", ko je februarja 2022 napadel svojo sosedo. 

Vendar Rusi Trumpovim besedam iz izkušenj ne verjamejo preveč. Kot se je namreč Moskva naučila med njegovim prvim mandatom, Trump ne drži vedno svojih obljub. Ko je bil predsednik, namreč ni odpravil zahodne sankcije zaradi odvzema Krima in vzhodne Ukrajine. Osem let pozneje, ko se Putinov tridnevni načrt invazije bliža koncu tretjega leta, tako Moskva dvomi, da bo sovražnost Washingtona končal tudi Kremlju najbolj prijazen predsednik.

"Volitve za Rusijo ne bodo ničesar spremenile, saj kandidata v celoti odražata soglasje, da je treba našo državo poraziti," je na Telegramu zapisal Dmitrij Medvedev, Trumpove besede o končanju vojne in dobrih odnosih z Rusijo pa je označil za "banalnost".  "On ne more ustaviti vojne. Ne v enem dnevu, ne v treh dneh, ne v treh mesecih. In če se bo zares potrudil, bi lahko postal novi JFK," je dodal Medvedjev.

In zdaj, ko so rezultati skoraj dokončni, je na družbenem omrežju X znova zapisal: "S Kamalo je konec. Naj se še naprej nalezljivo krohota. Cilji posebne vojaške operacije pa ostajajo nespremenjeni in bodo doseženi."

Močna podpora Izraelu

In če Ukrajina v primeru Trumpove zmage ni najbolj prepričana, kaj sledi, se tega nikakor ne boji Izrael. Trumpov pristop k Bližnjemu vzhodu opredeljuje močna podpora Izraelu in Savdski Arabiji ter sovražno stališče do Irana.

"Vsak, ki ima rad Izrael in je judovskega porekla, je bedak, če voli demokrate," je že v začetku leta dejal Trump. 

Izrael je večkrat imenoval "cenjeni zaveznik", večkrat je tudi poudaril, da ga palestinska država sploh ne zanima. Po izbruhu vojne med Izraelom in Hamasom oktobra 2023 pa je tudi obljubil, da bo "ponosno stal" ob strani Izraelu. In to ni nobena novost, že leta 2017 je Trump uradno priznal Jeruzalem kot glavno mesto Izraela in tja preselil ameriško veleposlaništvo, leta 2019 je priznal izraelsko suverenost nad spornim ozemljem Golanskih višin, nadzoroval pa je tudi Abrahamove sporazume, niz normalizacijskih odnosov med Izraelom in arabskimi državami. 

Trump je sicer izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju povedal, da želi, da se vojna čim prej konča oziroma, kot mu je dejal na srečanju v juliju, želi, da se vojna konča, dokler znova ne sede v ovalno pisarno, poroča Times of Israel. 

Večkrat po tem srečanju je sicer poudarjal, da je treba vojno čim prej končati, "se vrniti k miru in prenehati pobijati ljudi".

"Mislim, da bo Izrael z Donaldom Trumpom nekoliko bolj svoboden pri vodenju vojne na način, kot si ga želi," je dejal Shmuel Rosner, kolumnist in član think tanka Jewish People Policy Institute.

Kakšna bo politika do Kitajske?

Ena najbolj konkurenčnih držav ZDA je Kitajska. Trump se je s Kitajsko že skušal soočiti zaradi po njegovem mnenju številnih gospodarskih zlorab: kraje intelektualne lastnine, manipulacije z valuto, izvoznih in drugih subvencij ter vohunjenja. Trdi, da je potrebno agresivno ukrepanje za zaščito ameriških delavcev in zmanjšanje dvostranskega trgovinskega primanjkljaja ZDA.

In čeprav je Trump v zadnjem času na svojih shodih kdaj pa kdaj pripomnil, da bi bil pripravljen skleniti kakšen dogovor s Kitajsko, bi to lahko bile le prazne besede, piše časopis the Diplomat. Kitajski strategi so tokrat dejali, da od Trumpa pričakujejo več ognjevite retorike in potencialno uničujočih carin, nekateri pa pravijo, da bi lahko njegova izolacionistična zunanja politika Pekingu omogočila širitev globalnega vpliva, piše Reuters.

"Peking je pričakoval tesno tekmo na ameriških volitvah. Čeprav Trumpova zmaga Kitajski ni najbolj všeč in vzbuja zaskrbljenost, ni povsem nepričakovana," je po razglasitvi dejal Tong Zhao, višji sodelavec pri inštitutu Carnegie Endowment for International Peace. "Kitajsko vodstvo si bo verjetno prizadevalo ohraniti videz prisrčnega osebnega odnosa s Trumpom, hkrati pa bo okrepilo prizadevanja za prikaz kitajske moči."

Trump je predlagal tudi več kot 60-odstotno carino na kitajski uvoz in ukinitev statusa države z največjimi ugodnostmi. Kitajska v ZDA letno proda za več kot 400 milijard dolarjev blaga oziroma skoraj nekaj več kot 371 milijard evrov. "Peking je previden pred morebitno obnovitvijo trgovinske vojne pod Trumpom, zlasti ker se Kitajska trenutno sooča s pomembnimi notranjimi gospodarskimi izzivi," je dejal Zhao.

Poleg tega ostaja še vprašanje Tajvana. Če bo Kitajska skušala blokirati Tajvan, bo Trump, kot je napovedal, uvedel carine proti Kitajski. Kot je povedal za Wall Street Journal, je dejal, da mu ne bo treba uporabiti vojaške sile, da bi preprečil blokado Tajvana, saj ga predsednik Ši Džingping "spoštuje in ve, da je nor". 

"Z njim sem imel zelo močne odnose," je dejal. "Pravzaprav je bil res dober, nočem reči prijatelj, ampak bil je moj prijatelj, z njim sem se odlično razumel."