Bo šla Ukrajina z dežja pod kap? Britanski The Telegraph je razkril podrobnosti pogodbe, ki jo je administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa pred tednom dni postavila na mizo ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Osnutek pogodbe z datumom 7. februar ima oznako "zaupno". Pogoji, ki so jih v njej postavile ZDA pa naj bi pomenile praktično gospodarsko kolonizacijo, pa tudi izgubo politične neodvisnosti Ukrajine.
Dokument, ki naj bi povzročil paniko v Kijevu, med drugim navaja, da bi morale ZDA in Ukrajina oblikovati skupni naložbeni sklad, ki bi zagotovil, da "sovražne strani v konfliktu ne bodo imele koristi od obnove Ukrajine". Govori tudi o "gospodarski vrednosti", ki je povezana z viri Ukrajine, kot so "mineralni viri, zaloge nafte in plina, pristanišča, druga infrastruktura (po dogovoru)", pri čemer ni jasno, kaj vse bi to še zajemalo.
ZDA bi si prilastile 50 odstotkov tekočih prihodkov, ki bi jih Ukrajina prejela od pridobivanja teh virov, in 50 odstotkov finančne vrednosti "vseh novih licenc, ki bi jih izdale tretjim osebam" za izkoriščanje teh virov. ZDA bi si torej zagotovila "zastavno pravico na takšne prihodke" v prihodnosti. "Ta klavzula pomeni, da najprej plačate nam, nato pa nahranite svoje otroke," je za The Telegraph komentiral neimenovani vir, ki je seznanjen s pogajanji.
ZDA bi si tudi zagotovile prednostno pravico pri nakupu izvoznih mineralov. To pomeni, da bi imele skoraj popoln nadzor nad večino ukrajinskega blaga in virov. Sklad "bo imel izključno pravico pri določanju metode, kriterijev za izbiro, določil in pogojev" za vse prihodnje licence in projekte, kar pomeni skoraj popoln nadzor nad prihodnjimi gospodarskimi projekti v Ukrajini. To bi Washingtonu omogočilo neomejen vpliv na vse prihodnje projekte v državi, ki bi morali biti izvedeni v skladu z ameriškimi zakoni in v prid ZDA.
Predsednik Zelenski naj bi sicer tudi sam na septembrskem obisku pri Trumpu predlagal, da bi ZDA pridobile neposreden delež v ukrajinskih redkih zemeljskih virih in ključnih mineralih v zameno za lažje nadaljnje dobave orožja. Računal naj bi na to, da bi ameriška prisotnost na terenu po vojni Rusijo odvračala od novih napadov. Nekatera nahajališča mineralov so blizu bojišč na vzhodu Ukrajine in na območjih, ki jih je okupirala Rusija, poroča The Telegraph. A očitno ni pričakoval, da mu bo Trump postavil takšne pogoje, kot jih običajno postavijo agresorskim državam, poraženkam v vojni.
Če bi bil ta osnutek pogodbe sprejet, bi Trumpove zahteve znašale okoli 500 milijard dolarjev (cca. 480 milijard evrov), to pa predstavlja višji delež ukrajinskega BDP, kot so znašale reparacije, ki so bile naložene Nemčiji z Versajsko pogodbo po drugi svetovni vojni.
Trump je za Fox News dejal, da se je Ukrajina "v bistvu strinjala" z zahtevami v višini 500 milijard dolarjev. "Imajo izjemno dragoceno zemljo v smislu redkih rudnin, nafte in plina in v smislu drugih stvari," je dejal Trump. Opozoril je tudi, da bo Ukrajina Putinu "izročena na krožniku", če bo zavrnila pogoje. "Morda bodo sklenili dogovor. Morda ne bodo sklenili dogovora. Morda bodo nekoč Rusi, morda ne bodo nekoč Rusi. Vendar, jaz hočem ta denar nazaj," je dejal Trump.
Ameriški predsednik je dejal, da so ZDA doslej za vojno v Ukrajini porabile 300 milijard dolarjev (286 milijard evrov) in dodal, da bi bilo "neumno", če bi prispevale še več. Toda, kot poroča The Telegraph, je ameriški kongres doslej potrdil pet paketov vojaške pomoči Ukrajini, ki so skupaj znašali 175 milijard dolarjev (167 milijard evrov). Nekaj tega so donacije, večino sredstev pa bo morala Ukrajina vrniti.
Trumpova logika temelji na prepričanju, da je Ukrajina bogata z naravnimi viri. Toda številni strokovnjaki dvomijo v dejansko vrednost teh virov, piše The Telegraph. Cene nekaterih mineralov, kot je litij, so namreč v zadnjih letih drastično upadle.
KOMENTARJI (639)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.