Keir Starmer je za britanski časnik Daily Telegraph v nedeljo zapisal, da je ob koncu vojne Združeno kraljestvo pripravljeno poslati svoje vojake na teren, če bi bilo to potrebno. "Kakršnakoli vloga pri pomoči za zagotavljanje varnosti Ukrajine je pomoč pri zagotavljanju varnosti naše države in naše celine," je zapisal.
Da tovrstnega koraka ne izključuje, je sporočila tudi Švedska. "Najprej je treba izpogajati pravičen in trajen mir, ki spoštuje mednarodno pravo, Ukrajino in predvsem zagotavlja, da se Rusija ne more preprosto umakniti in strniti sil ter čez nekaj let napasti Ukrajine ali druge države," je dejala zunanja ministrica Maria Malmer Stenergard. "Ko bo tak mir vzpostavljen, ga bo treba ohranjati in pri tem naša vlada ne izključuje ničesar," je ministrica dejala za švedski javni radio Sveriges Radio.
Poljski premier Donald Tusk je medtem zatrdil, da Poljska ne načrtuje napotitve vojakov v Ukrajino. "Kar se tiče podpore Poljske, je zadeva rešena (...) Ne nameravamo poslati poljskih vojakov na ukrajinsko ozemlje," je Tusk dejal novinarjem pred odhodom na srečanje več evropskih voditeljev v Parizu, posvečeno varnosti in Ukrajini.
Norveški premier Jonas Gahr Store je po drugi strani menil, da še ni prišel čas za razpravo o pošiljanju vojakov na teren. "Ni še čas za oblikovanje sklepov o tem, kako uresničiti varnostna jamstva in kakšne prispevke nameniti za to," je dejal za norveški radio NRK.
Podobno menijo v Nemčiji. "Večkrat smo že povedali, da je treba najprej počakati in videti, če in kako bo v Ukrajini zavladal mir," je novinarjem v Berlinu dejala namestnica tiskovnega predstavnika vlade Christiane Hoffmann.
Previdna je tudi Slovenija. Državni sekretar za nacionalno varnost Vojko Volk je glede napotitve vojakov v Ukrajino ocenil, da je v tem trenutku še prezgodaj za tako odločitev. "Brez Ukrajine ne bo šlo. Mir, ki bi bil vsiljen, ne more biti ne trajen ne ne pravičen," je komentiral.
Razprava o napotitvi mirovnih sil v Ukrajino je zaživela pred današnjim srečanjem voditeljev več evropskih držav v Parizu. Na njem naj bi iskali skupno stališče po napovedi ameriškega predsednika ZDA Donalda Trumpa, da bodo ZDA z Rusijo začele pogajanja o končanju vojne v Ukrajini.
Udeležba evropskih držav in Ukrajine na pogajanjih v prvi fazi ni predvidena. Je pa Washington prejšnji teden evropskim zaveznicam poslal vprašalnik, v katerem jim med drugim sprašujejo o pripravljenosti prispevati k varnostnim jamstvom za Ukrajino, tudi z napotitvijo vojakov za vzdrževanje miru. Reuters, ki je pregledal dokument, poroča, da Washington evropske zaveznice prav tako sprašuje, kaj potrebujejo od ZDA.
"Če bi bile vojaške sile tretjih držav napotene v Ukrajino kot del mirovnega dogovora, kakšna bi bila po vašem mnenju potrebna velikost takšnih sil pod vodstvom Evrope? Kako in kje bi bile te sile napotene in kako dolgo?" se glasi eno od vprašanj. Američani Evropejce prav tako sprašujejo, katero opremo in druge zmogljivosti so pripravljeni zagotoviti Ukrajini, da bi ta izboljšala svojo pogajalsko moč in povečala pritisk na Rusijo.
Volk je na novinarski konferenci pojasnil, da bodo odgovori Slovenije na vprašalnik usklajeni tako doma kot med državami članicami EU.
