'Ustavili bomo vojno': S Putinom šele po načrtu s Trumpom, Evropo

Pripravljen sem se sestati z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, ko se bodo Kijev in njegovi zavezniki dogovorili o načrtu, kako končati vojno, je  na varnostni konferenci v Münchnu povedal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Ob tem je ponovil, da se odločitev o Ukrajini ne sme sprejemati brez Ukrajine.

"Z Rusi se bom srečal - z enim samim Rusom, s Putinom - šele potem, ko bomo imeli skupni načrt s Trumpom, Evropo. In sedeli bomo s Putinom in ustavili vojno. Samo v tem primeru sem se pripravljen sestati," je Zelenski dejal na panelu na varnostni konferenci. Ob tem je ponovil, da se odločitev o Ukrajini ne sme sprejemati brez Ukrajine.

Meni, da ZDA ne vidijo Ukrajine kot potencialne članice v zvezi Nato, poroča tiskovna agencija Reuters. "O tem so samo govorile. Toda v resnici nas niso želeli v Natu," je nadaljeval in ocenil, da bo morala Ukrajina podvojiti število vojakov, če ne bo postala članica Nata. "Če ne bomo imeli Nata, pravega Nata, bomo Nato ustvarili v Ukrajini," je dodal.

Prav tako je dejal, da mu je ameriški predsednik Donald Trump med njunim nedavnim pogovorom dal njegovo osebno telefonsko številko in rekel, da ga lahko pokliče kadarkoli.

Zelenski se bo danes ob robu varnostne konference srečal s podpredsednikom ZDA JD Vancom. Pred tem sta se v Münchnu sestala tudi vodja kabineta ukrajinskega predsednika Andrij Jermak in ameriški posebni odposlanec za Ukrajino Keith Kellogg, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Glavna tema je bilo usklajevanje skupnih prizadevanj za dosego pravičnega in trajnega miru v Ukrajini," je povedal Jermak. Prepričan je, da Putin nikoli ne igra po pravilih. "Rusi spoštujejo samo silo in prezirajo tiste, ki je ne uporabljajo. Noben sporazum brez močne prisile nad Rusijo ne bo deloval - nadzor nad Ukrajino ostaja osnova kremeljskih imperialnih ambicij," je dodal.

Trump in Putin sta se v sredo po telefonu dogovorila o začetku pogajanj za končanje vojne v Ukrajini. Ameriški predsednik je o tem nato obvestil Zelenskega, pozneje pa je sporočil, da se bosta s Putinom sešla v Savdski Arabiji.

Zelenski je po pogovoru opozoril, da Ukrajina ne bo sprejela nobenega dogovora, sklenjenega brez njenega sodelovanja. Rusija je nato sporočila, da bo Kijev tako ali drugače sodeloval na mirovnih pogajanjih. Trump pa je v četrtek izjavil, da bo Ukrajina del pogajanj o miru z Rusijo, potem ko v sredo ob najavi pogajanj tega ni želel potrditi.

Evropa želi biti za pogajalsko mizo 

"Zagotovo," je von der Leyenova na varnostni konferenci odgovorila na vprašanje moderatorke, ali bo Evropa za pogajalsko mizo o končanju vojne v Ukrajini, ki jo je pred tremi leti sprožila Rusija.

Ukrajina namreč po besedah predsednice komisije potrebuje trajen in pravičen mir. To pa bo možno doseči samo, če bo Evropska unija še naprej stala ob strani Kijevu, je povedala.  Vprašanje o sodelovanju Evrope v pogajanjih se postavlja predvsem v luči sredinega dogovora predsednikov ZDA in Rusije o začetku pogovorov o miru v Ukrajini. K temu, da mora v pogovorih sodelovati tudi Evropa, je pred von der Leyen pozvalo že več visokih predstavnikov evropskih držav in visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas.

Von der Leyen se je sicer v svojem nagovoru na MSC strinjala s pozivi Washingtona, da mora Evropa narediti več za lastno obrambo. "Da bi to dosegli, potrebujemo skok v evropski porabi za obrambo," je poudarila in požela aplavz zbranih na konferenci.

Zato bo predlagala sprožitev odstopne klavzule za naložbe na tem področju. To bo članicam EU omogočilo bistveno zvišanje obrambnih izdatkov, saj bodo lahko odstopale od evropskih javnofinančnih pravil.

"Seveda bomo morali to storiti ob določenem nadzoru in pogojih," je zagotovila von der Leyen.

Vance: Evropa mora okrepiti lastno obrambo

Evropa mora okrepiti lastno obrambo, da bi se Washington lahko osredotočil na grožnje drugod po svetu, pa je na današnji varnostni konferenci v Münchnu povedal podpredsednik ZDA JD Vance. Hkrati je priznal, da ga bolj kot zunanje skrbijo notranje grožnje in pri tem opozoril, da je svoboda govora v Evropi pod vse večjim udarom.

"Menimo, da je pomembno [...], da Evropejci okrepijo svoja prizadevanja, medtem ko se Amerika osredotoča na območja sveta, ki so v veliki nevarnosti," je povedal Vance. Pričakuje, da bodo v prihodnjih dneh na konferenci obravnavali tudi pomen višjih obrambnih izdatkov. Evropske države morajo imeti večjo vlogo pri kreiranju prihodnosti celine, je še dejal.

Hkrati je priznal, da ga bolj kot zunanje skrbijo notranje grožnje. "Grožnja, ki me najbolj skrbi v zvezi z Evropo, ni Rusija. Ni Kitajska. Ni noben drug zunanji akter. Kar me skrbi, je grožnja od znotraj. Evropa se umika od nekaterih svojih najosnovnejših vrednot," je opozoril in ocenil, da je svoboda govora v Evropi pod vse večjim udarom. 

"Globoko sem prepričan, da ni varnosti, če se bojiš glasov in mnenj lastnih ljudi. [...] O demokratičnih vrednotah ne smemo le govoriti, moramo jih tudi živeti," je dodal.

Prav tako je spomnil, da ima Washington novega šefa. "V mestu je nov šerif in pod vodstvom Donalda Trumpa se morda ne bomo strinjali z vsemi vašimi stališči, vendar se bomo borili za vašo pravico, da jih ponujate," je še dodal.

Dotaknil se je tudi migracij, pri čemer meni, da je priseljevanje v več držav doseglo rekordno raven. Ob tem je evropske države pozval, naj "spremenijo smer" glede priseljevanja.

Vance je tudi izrekel sožalje vsem prizadetim in njihovim družinam, potem ko je v četrtek prosilec za azil iz Afganistana z avtomobilom zapeljal v množico v Münchnu in ranil najmanj 36 ljudi.

Ob koncu govora je še dejal, da če lahko ameriška demokracija preživi 10 let kritik aktivistke Grete Thunberg, lahko tudi Evropa "preživi nekaj mesecev" Elona Muska, ki sicer vodi urad za vladno učinkovitost (Doge).

Trump napovedal srečanje 

Kot je napovedal Donald Trump novinarjem v Ovalni pisarni, se bodo visoki predstavniki Rusije v Münchnu srečali z ameriškimi. "Povabljena je tudi Ukrajina (...), ne vem točno, kdo iz katere države bo tam, vendar bodo visoki predstavniki iz Rusije, Ukrajine in Združenih držav," je povedal Trump.

Udeležbo na pogovorih ob robu varnostne konference v Münchnu so v Kijevu zavrnili.

"Izoblikovati moramo skupno stališče (z zavezniki) za pogovor z Rusi. Za zdaj na mizi ni ničesar. Pogovori z Rusi niso predvideni," je novinarjem povedal svetovalec predsednika Volodimirja Zelenskega Dmitro Litvin.

Na katere predstavnike Rusije se je skliceval Trump, ni jasno. Uradni predstavniki Kremlja, ki naj bi sodelovali v mirovnih pogovorih, namreč uradno niso vabljeni na varnostno konferenco. Nanjo pa so vabljeni predstavniki ruske opozicije.

Ameriški predsednik Trump in njegovi najožji sodelavci so v zadnjih dneh razkrili, da se nagibajo k temu, da Rusiji prepustijo zasedeno ozemlje (ali večino le-tega) ter preprečijo vstop Ukrajine v Nato. Glede tega je ameriški predsednik dejal, da je to glavni razlog za vojno in okoliščina, ki je Bidnova administracija ni želela upoštevati. Trump trdi, da v nasprotnem primeru vojne sploh ne bi bilo.

Medtem je v Moskvi pristalo letalo Gulfstream C-37B ameriškega vojaškega letalstva. Na krovu pa je bil ruski kripto poslovnež Aleksander Vinik. Gre za del najnovejše izmenjave med državama, potem ko je Rusija izpustila učitelja Marka Fogla. 

V Münchnu se začenja varnostna konferenca

V Münchnu se je začela 61. varnostna konferenca, na kateri pričakujejo več kot 50 voditeljev, preko 70 ministrov in številne predstavnike mednarodnih organizacij. V ospredju bo vnovič vojna v Ukrajini, zlasti po nedavnem dogovoru ZDA in Rusije o začetku mirovnih pogajanj. Dogodka se bo udeležila tudi zunanja ministrica Tanja Fajon.

Konferenco je  danes odprl nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier. Sledil bo program, ki bo vključeval teme, povezane z odpornostjo demokracij, globalnim upravljanjem in podnebno varnostjo. V soboto bodo potekale razprave o regionalnih konfliktih in o prihodnosti čezatlantskega partnerstva. V nedeljo pa se bo konferenca zaključila z razpravami o vlogi Evrope v svetu.

Dogodka se bo udeležilo skoraj tisoč ljudi iz več kot 110 držav, od tega 51 voditeljev držav in preko 70 ministrov. Konferenca bo potekala v času številnih odmevnih političnih sprememb in varnostnih izzivov po svetu, v njenem ospredju pa bo vojna v Ukrajini, je povedal predsednik konference Christoph Heusge.

Še pred sredinim dogovorom ZDA in Rusije o začetku pogajanj o vojni v Ukrajini je Heusgen izrazil prepričanje, da bi na dogodku lahko začrtali obrise mirovnega sporazuma. Na konferenci, ki se je bosta udeležila tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in ameriški podpredsednik J. D. Vance, se bodo sedaj po pričakovanjih vrstila opozorila, da Ukrajina ne sme biti izvzeta iz pogajanj.

Slovenijo bo v Münchnu zastopala Fajonova, ki se bo udeležila več razprav in ob robu sestala z nekaterimi ministri. Njeno glavno sporočilo bo, da lahko Slovenija kot majhna država pripomore k urejanju in umirjanju mednarodnega okolja. Glede Ukrajine pa se bo zavzela za pravičen in trajen mir, ki bo sprejemljiv za Kijev.