Fajonova: Če Ukrajine in Evrope ni za mizo, je to lahko nevarno

Iz urada predsednice republike Nataše Pirc Musar so sporočili, da z zaskrbljenostjo spremljajo dogajanja, povezana s prizadevanji za mir v Ukrajini.

"Evropske države so ob začetku ruske agresije v Ukrajini družno stale ob strani Ukrajini pri zaščiti njene ozemeljske celovitosti. To je vseskozi poudarjala tudi Slovenija, skladno z njenim nacionalnim interesom varovati ozemeljsko celovitost držav, suvereno enakost in nasploh spoštovati mednarodno pravo. S svojo podporo ozemeljski celovitosti Ukrajine in nesprejemljivosti reševanja konfliktov z oboroženim bojem namesto po mirni poti, so evropske države pokazale tudi, da enotnost krepi njihovo težo v mednarodnih odnosih. Samo enotna Evropa je namreč lahko močna Evropa in s tem enakovreden akter v mednarodnih odnosih. Samo Evropa, ki po svetu zbuja spoštovanje kot politični, vojaški, ekonomski in etični akter, je zmožna zagotavljati (človekovo) varnost doma. In samo takšna Evropa bo lahko samozavestna v mednarodnih odnosih," je zapisala.

Žal se je ta enotnost postopoma krhala, opozarja predsednica. Kljub temu, da je večina evropskih držav vseskozi stala in še vedno stoji ob strani Ukrajini, je Evropa postala ranljiva. Nova ameriška administracija se tega zaveda, sicer ne bi tako drzno napovedala, da bo mir v Ukrajini vzpostavila brez pomoči evropskih držav, tudi brez upoštevanja temeljnih načel mednarodnega prava o prijateljskih odnosih med državami in s partikularnimi transakcijami, ki bi lahko še bolj prizadele ukrajinski narod.

"V tem smislu obžalujem, da v prizadevanjih za mir v Ukrajini iz Evrope prihajajo napačna sporočila. Na izrednem vrhu o Ukrajini namreč ne bodo sodelovali voditelji vseh evropskih držav oz. držav članic EU. Na simbolni ravni s tem sklicatelji pariškega vrha svetu dokazujejo, da niti v Evropi države niso obravnavane enakopravno. To ni v duhu evropskega integracijskega procesa. To ni Evropa, za katero si prizadevamo. To ni Evropa, ki bi jo spoštovali v svetu. To ni Evropa, ki bi bila upoštevanja vredna partnerica severnoameriški zaveznici," še dodaja Pirc Musarjeva.

Ravno v teh težkih časih, ko sta moč in enotnost Evrope na hudi preizkušnji, je vsaka, tudi simbolna navzočnost vseh evropskih držav na vrhu, na forumih, kjer se odloča o vojni in miru, nujna. Že na vrhu v Parizu bi moralo biti tako, je prepričana predsednica.

Fajonova: Evropa mora nastopiti enotno

Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon je povedala, da je po vrnitvi z Münchenske varnostne konference na mizi ogromno predlogov, pa tudi veliko vprašanj in nejasnosti. "Moje trdno prepričanje je, zdaj bolj kot kadarkoli prej, da mora Evropa nastopati enotno. Vse ostalo, pogovori o Ukrajini brez Ukrajine, mirovni načrt, mirovna pogajanja – če Ukrajine ni za mizo, če Evrope ni za mizo, je to lahko zelo nevarna smer," je poudarila

Opomnila je, da je Slovenija ves čas odločno podpirala trajen in pravičen mir v Ukrajini, enotnost Evropske unije in pomoč Ukrajini, ki se bori za svojo ozemeljsko celovitost in suverenost. "Danes si je težko predstavljati kakršna koli pogajanja brez Ukrajine," pravi. 

Dodala je še, da se strinja s predsednikom vlade, ki je pred vrhom v Parizu dejal, da se morajo evropski voditelji pogovarjati skupaj. To se ji zdi ključno sporočilo, saj da so na koncu vsi v istem čolnu. "Vsi bomo morali dvigovati roko, se odločati ali bomo pošiljali svoje vojake na bojišča ali plačevali in to je skupna odločitev. Želim si, da se tako Washington, Kijev kot Moskva dogovarjajo skupaj," je povedala in dodala, da mora biti vsak mirovni dogovor sprejemljiv za Ukrajino. 

"Če v Evropi ne bo enotnosti, se nam lahko zgodi, da se bomo prišli v situacijo, ko bomo glavna jed na mizi, ne bomo pa za pogajalsko mizo," opozarja. Pravi, da vendarle govorimo o Ukrajini, ki ima jasno evropsko perspektivo in želi postati članica evropske unije, kar je po njenih besedah še en razlog, da moramo nastopati skupaj. 

Meni, da si ljudje čim prej zaslužijo poenoten pogled EU, torej vseh evropskih voditeljev v obliki izrednega vrha ali vrha EU, ki je sicer napovedan šele za konec marca. 

Zatrdila je, da stališče Slovenije ostaja nespremenjeno in enako kot leta 2022. "Slovenija Ukrajini stoji ob strani. Dokler se je Ukrajina pripravljena boriti, ji pomagamo in ji bomo pomagali, na drugi strani pa ne bomo sprejeli ničesar, kar bi bilo Ukrajini vsiljeno," je še dodala.  

Premier: Srečanje v Parizu vidimo kot srečanje vplivnih evropskih članic zveze Nato

"Današnje neformalno srečanje nekaterih evropskih voditeljev v Parizu vidimo predvsem kot srečanje vplivnih evropskih članic zveze NATO," pa so sporočili iz urada predsednika vlade Roberta Goloba. 

O tem je danes govoril tudi s predsednikom Evropskega sveta Antónijem Costo. "Slednji je zagotovil, da nas bo po srečanju v Parizu seznanil z nadaljnjimi koraki, tudi o možnem sklicu izrednega zasedanja Evropskega sveta. Slovenija zagovarja čimprejšnje premirje in začetek pogajanj o trajnem in pravičnem miru," je še dejal premier. 

Že v soboto so sporočili, da smo v zadnjih dneh priča številnim predlogom, ki zadevajo doseganje trajnega miru v Evropi: "Slovenija je Ukrajini od prvega dne ruske agresije pomagala srčno in odločno na kar smo upravičeno ponosni. Zato nam ni in ne more biti vseeno, kako bo doseženo premirje. Ukrajina ni le kandidatka za članstvo v EU, ampak skozi Svet NATO-Ukrajina tudi najbolj tesna partnerica zavezništva. Zato od naših ameriških zaveznikov pričakujemo, da bo rešitev sprejemljiva tudi za ukrajinski narod. Z nami deli iste vrednote in isto željo po svobodi. Zdaj ko smo miru bližje kot prej je toliko bolj pomembno, da naša stališča poenotimo tako, da bo v Ukrajini in Evropi dosežen trajen in pravičen mir."

Volk: Pobude iz ZDA niso ravno harmonične

"Razmere so resne, niso pa dramatične, še manj so nepričakovane," je v izjavi za javnost povedal državni sekretar za mednarodne zadeve ter nacionalno in mednarodno varnost Vojko Volk, ki poziva k zadržanosti pri odzivu na številne pobude, ki so se pojavile v zadnjih dneh v mednarodnem prostoru. "Tudi pobude iz ZDA niso ravno harmonične," je ocenil Volk in dodal, da je odzivnosti veliko, usklajenosti manj. 

Kot je še povedal Volk, je Golob Costo pozval, k delovanju v smeri poenotenja stališč EU ter poenotenje pri iskanju trajnega miru v Ukrajini. 

Costa je Golobu zagotovil, da bo ocenil razmere in po potrebi sklical izredni vrh evropskega sveta. Redni vrh je sicer na sporedu 20. marca, po oceni Volka – prepozno. "Današnji sestanek v Parizu razumemo kot pripravljalno srečanje."

Stališče Goloba je, kot je povedal Volk, da mora EU sprejeti enotno sporočilo na podlagi temeljnih načel, s kateri je EU pomagal Ukrajini pri branjenju pred rusko agresijo. 

Jasni temelji pomenijo, da se pot do miru začne s prekinitvijo ognja, premirje pa na zatečenem stanju na terenu. "Potem sledijo pogajanja, pri čemer bo EU Ukrajini stala ob strani, da si zagotovi stabilen razvoj in obnovo," je povedal Volk in dodal, da bi bili ključni dve temi. "Odločitev o pospešenem vstopu Ukrajine v EU. Mislimo, da je to možno in potrebno. Članstvo Ukrajine v Natu pa je po sklepih vrha v Washingtonu nepovratno in bo zagotovo predmet razprave. Ali bolje rečeno: pogajalska pozicija v okviru pogajanj."

Volk je dodal še, da bo moral evropski svet sprejeti tudi odločitve o prihodnosti financiranja stroškov za krepitev vojaško-obrambnega stebra EU in držav, ki bi k temu želele pristopiti. 

Slovenija je v tem hipu v dobri finančni kondiciji, niso pa v takšnem stanju vse države, je še ocenil Volk. "Potrebno bo razmisliti tudi o varnostnih garancijah za EU, ki so sprejemljive tako za EU kot Ukrajino."

Glede napotitve vojakov v Ukrajino je dejal, da je v tem trenutno še prezgodaj za tako odločitev. "Brez Ukrajine ne bo šlo. Mir, ki bi bil vsiljen, ne more biti ne trajen ne ne pravičen."

Možnost, da bi si prekinitev ognja s Putinom izpogajale ZDA same in bi se EU zgolj prepustila napotitev vojske, ni realna. Volk meni, da bi si s tem izvajali tisto, kar ustreza tudi Putinu. "Ob odsotnosti ameriških sil na tleh, ni jasno, kakšne bi bile varnostne garancije za evropske sile v primeru ruskega napada nanje. Vprašanje je tudi, kaj v tem primeru pomeni pravno dejstvo, da Ukrajina zasega del ozemlja Rusije pri Kursku."