ZDA so na srečanju v Riadu zastopali zunanji minister Marco Rubio, posebni odposlanec za Bližnji vzhod Steve Witkoff in svetovalec za nacionalno varnost Michael Waltz. Iz Rusije sta bila medtem na sestanku zunanji minister Sergej Lavrov in zunanjepolitični svetovalec ruskega predsednika Jurij Ušakov. Gre za dolgoletna in izkušena diplomata, Lavrov je zunanji minister že več kot 20 let, Ušakov pa je svetovalec že več kot desetletje, oba tako že več let sooblikujeta rusko in Putinovo zunanjo politiko.
Kakšni so zaključki srečanja? Tako ameriška kot ruska stran sta sporočili, da je bilo srečanje obetavno. "Nismo se le poslušali, temveč tudi slišali," je dejal Lavrov, ki je prepričan, da ZDA razume rusko stališče. Dogovorili so se o ponovni vzpostavitvi diplomatskega osebja v Washingtonu in Moskvi, obe strani bosta oblikovali ekipo za podporo mirovnim pogajanjem v Ukrajini ter tudi preučili odpravo gospodarskih ovir.
Pogovori o mirovnem sporazumu v Ukrajini naj bi vključevali razprave o ozemlju in varnostnih jamstvih, poroča The Guardian. Prednostna naloga naj bi bila po besedah Rubia "trajen konec vojne", ki bi bil tudi pravičen, vzdržen in sprejemljiv za vse strani. Kot je dejal, ZDA namerava na določeni točki v pogovor vključiti tudi Ukrajino in Evropsko unijo, ni pa se zavezal, da bosta imeli besedo za pogajalsko mizo.
Ameriški uradniki so ob tem dejali, da bi moralo biti vsako povojno jamstvo za mir "pod vodstvom Evrope". V luči tega so ponovili pozive evropskim zaveznikom, naj povečajo izdatke za obrambo, ter pohvalili Združeno kraljestvo in Francijo, ker podpirata "večje prispevanje k varnosti Ukrajine".
Rusija je sicer ob tem ponovila, da bi bila kakršna koli napotitev Natovih sil ali širjenja Nata na ukrajinsko ozemlje zanje povsem nesprejemljiva.
Zunanjepolitični svetovalec ruskega predsednika Jurij Ušakov je medtem ocenil, da pogovori "niso bili slabi". "Težko je reči, da se približujejo, vendar smo se o tem pogovarjali," je odgovoril na vprašanje, ali se stališča Washingtona in Moskve zbližujejo. "Potekal je zelo resen pogovor o vseh vprašanjih, ki smo se jih želeli dotakniti," je povedal.
Na ameriškem zunanjem ministrstvu so sicer že v ponedeljek poudarili, da je današnje srečanje prvi korak k ugotovitvi, ali Moskva misli resno glede pogovorov o koncu vojne v Ukrajini in da ne gre za začetek mirovnih pogajanj. Rusija pa poudarja, da je njena prednostna naloga začetek normalizacije odnosov z ZDA, poroča britanski BBC.
Rusija, proti kateri so zahodne države zaradi agresije na Ukrajino uvedle stroge sankcije, je danes sporočila, da pričakuje hiter napredek v gospodarskem delu pogovorov z ZDA.
"Imamo številne predloge, o katerih naši kolegi razmišljajo. Mislim, da bo mogoče doseči napredek ne v daljni prihodnosti, ampak v naslednjih dveh ali treh mesecih," je dejal vodja ruskega sklada za neposredne naložbe in eden od ruskih pogajalcev Kiril Dmitrijev.
Na pogovorih bodo glede na napovedi razpravljali o obnovi odnosov med Moskvo in Washingtonom, srečanju med Trumpom in Putinom ter o Ukrajini.
'Ukrajina ne bo popustila ultimatom Moskve'
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je srečanje v Riadu med ameriškimi in ruskimi delegati namenil kritiziral kot "pogovore o Ukrajini brez Ukrajine". Na pogovore ni bil namreč povabljen noben ukrajinski uradnik.
"Ukrajina ruskim ultimatom ni popustila pred tremi leti, ko je Moskva začela svojo obsežno invazijo, in tega ne bo naredila niti zdaj," je dejal. Poudaril je, da po ruskem napadu niso imeli druge možnosti, da tudi sami poprimejo za orožje in se branijo, kmalu po začetku vojne pa da jim je Moskva dala ultimat. "Zahtevali so, da Ukrajina zmanjša število svojih vojaških enot ter dovoli Moskvi, da v Ukrajini namesti prorusko vodstvo," je povedal.
Zelenski je sicer danes odletel v Turčijo na pogovore s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom. Dejal je, da sta se podrobno pogovarjala o globalnih procesih, "ki bi lahko vodili do konca te vojne". Temeljno se mu zdi, da pogovori ne potekajo "za hrbtom vpletenih strani". "Za pogajalsko mizo morajo biti zastopane vse strani - Amerika, Evropa in Ukrajina," je jasen.
Turški predsednik je medtem po poročanju BBC-ja ponudil gostovanje morebitnih prihodnjih mirovnih pogajanj v Turčiji med Rusijo, Ukrajino in ZDA. Na tiskovni konferenci je dejal, da sta sta ozemeljska celovitost in suverenost Ukrajine nesporni.
Vodja ukrajinske delegacije v parlamentarni skupščini Sveta Evrope Mariia Mezentseva je dejala, da za Zelenskim stoji celotna Ukrajina. Ob tem je poudarila, da morata biti "obramba in pravica" v ospredju vsake rešitve za končanje vojne, ZDA, Evropa in Ukrajina pa morajo pri tem sodelovati. "Rusija ni tista, ki lahko narekuje pravila. So zgolj vsiljivci," je še dejala.
Francija pripravlja novo krizno zasedanje
In kako so se na srečanje v Rijadu odzvali ostali voditelji? Francija namerava v sredo gostiti drugo srečanje, na katerem bodo razpravljali o Ukrajini in evropski varnosti, poroča Reuters, ki se sklicuje na diplomatske vire. Na srečanju bodo sodelovale evropske države, ki v začetku tega tedna niso bile prisotne, in tudi Kanada. Med povabljenimi so Norveška, Litva, Estonija, Latvija, Češka, Grčija, Finska, Romunija, Švedska in Belgija. Slovenije tudi tokrat ni med njimi.
Kanadska zunanja ministrica Melanie Joly je ponovila stališče držav skupine G7 in dejala, da Ukrajina potrebuje trdna varnostna jamstva kot del vsakega dogovora za končanje vojne. "Stališče Kanade je, da mora biti Ukrajina za pogajalsko mizo. Dobro vemo, da Putin nima meje in da bo lahko po Ukrajini napadel tudi ozemlje Nata," je dejala ter dodala, da je pomembno, da Kanada, ZDA in Evropa Ukrajini ponudijo varnostna jamstva.
Evropska ljudska stranka, S&D, Renew in Zelenih medtem s skupno izjavo pozivajo Evropo, naj "podvoji" okrepitev svoje obrambe in podporo Ukrajini sredi ameriško-ruskih pogovorov v Riadu. "Evropa se ne more več zanašati na Združene države, da bodo branile naše skupne vrednote in interese, vključno z nadaljnjo podporo suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine," so sporočili evropski poslanci.
"Soočiti se moramo s to novo realnostjo in podvojiti naša skupna evropska prizadevanja za obrambo Ukrajine in evropske varnosti kot celote z vzpostavitvijo verodostojnega in močnega odvračanja pred kakršno koli agresijo," so dejali.
EU pa so ob tem pozvali tudi, naj sprejme zakonodajo, ki ji bo omogočila zaseg več kot 200 milijard evrov ruskega premoženja.
Nemčija poudarja, da morajo mir zagotoviti ta vse Evropejce. "Lažen mir ni pravi mir. Dogovor, ki vodi le v nove vojne, ne bo sprejemljiv za Evropejce," je dejala nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock ter dodala, da je zagotavljanje nadaljnjega miru naloga Evrope. "Zato se o njem ne morejo dogovarjati brez nas," je bila jasna.
Da pogovori ne prinašajo ničesar dobrega, meni tudi nekdanji tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva pod vodstvom Joeja Bidna Matthew Miller. Na spletu je sporočil: "Pogajanja za končanje vojne so enostavna, če je tvoj načrt predaja."
Po drugi strani so nekateri prepričani, da se bo vojna končala prav zaradi nastopa novega ameriškega predsednika. Takšnega mnenja je tudi poljski predsednik Andrzej Duda, ki je dejal, da so mu na srečanju s Keithom Kelloggom, ameriškim odposlancem za Ukrajino, zagotovili, da Washington nima namena zmanjšati števila vojakov v vzhodni Evropi.
Kitajski zunanji minister Wang Ji pa je v torek Varnostnemu svetu Združenih narodov dejal, da Kitajska podpira vsa prizadevanja za mirovna pogajanja o vojni v Ukrajini. Dodal je, da bo Kitajska še naprej sodelovala z državami, zlasti tistimi na globalnem jugu, "da bi se slišali bolj objektivni, uravnoteženi in racionalni glasovi; zgraditi soglasje za končanje konflikta in utreti pot miru".
Von der Leynova: EU zagotavlja najvišjo finančno pomoč Ukrajini
"Želimo sodelovati z ZDA v prizadevanjih za pravičen in trajen mir za Ukrajino. Smo v ključnem trenutku," je po srečanju na družbenem omrežju zapisala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
Kot so navedli na komisiji, je predsednica na srečanju s Kelloggom znova potrdila zavezanost EU pravičnemu in trajnemu miru v Ukrajini. Ponovila je, da mora vsaka rešitev konflikta upoštevati neodvisnost, suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine.
Obenem je poudarila ključno vlogo EU pri zagotavljanju finančne stabilnosti in obrambe Ukrajine, saj ji je namenila že 135 milijard evrov pomoči, kar je največ med vsemi ukrajinskimi zaveznicami. Ta podpora vključuje 52 milijard evrov vojaške pomoči.
Da lahko Ukrajina računa na Evropo, je po ločenem srečanju s Kelloggom sporočil tudi predsednik Evropskega sveta Antonio Costa. "Pripravljeni smo še naprej konstruktivno sodelovati z ZDA, da bi zagotovili mir in varnost," je zapisal na omrežju. Poudaril je, da prekinitev ognja ne bo dovolj, ampak je treba skleniti sporazum, ki bo zagotovil celovit, pravičen in trajen mir v Ukrajini ter varnost v Evropi.
EU pa je po besedah von der Leyenove pripravljena storiti še več za podporo Kijevu.
Posebni odposlanec ameriškega predsednika za Rusijo in Ukrajino, ki bo v prihodnjih dneh obiskal še Kijev, se v Bruslju mudi po ponedeljkovem srečanju voditeljev ključnih evropskih držav, EU in zveze Nato v Parizu.
Na srečanju so se strinjali, da morajo evropske države zvišati izdatke za obrambo, izrazili so tudi pripravljenost, da zagotovijo varnostna jamstva Ukrajini
Pogovori brez držav EU in Ukrajine
O začetku pogovorov za končanje vojne sta se minuli teden dogovorila prav predsednika ZDA in Rusije, ki sta nakazala tudi odprtost za dvostransko srečanje. Srečanje bo "prvi korak" k ugotovitvi, ali Moskva misli resno glede pogovorov o koncu vojne v Ukrajini, so v ponedeljek sporočili z ameriškega State Departmenta.
Ne bo pa vsaj v prvi fazi prisotnih niti predstavnikov Ukrajine niti evropskih držav, čeprav so se v zadnjih dneh vrstili pozivi, da pogajanj o Ukrajini ne more biti brez Ukrajine, nujno pa mora biti vključena tudi Evropa.
Rubio je sicer pojasnil, da bi Kijev lahko bil del poznejših "pravih pogajanj", če bo do njih prišlo. Prav tako naj bi bile na določeni točki vključene evropske države. Lavrov je po drugi strani menil, da Evropa nima mesta v prihodnjih pogajanjih, ker da želi nadaljevati vojno.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski zagotavlja, da Ukrajina ne bo priznala nobenega sporazuma, sklenjenega brez sodelovanja Kijeva.
Evropski izbranci na pogovorih v Parizu
V petek so se posebej srečali tudi voditelji več ključnih evropskih držav, EU in Nata v Parizu. Slovenija ni bila vabljena. Razpravljali so o evropski varnosti in vojni v Ukrajini. Gostitelj, francoski predsednik Emmanuel Macron je pred srečanjem po telefonu govoril z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Evropa in ZDA morata sodelovati na področju varnosti, je po srečanju poudaril nemški kancler Olaf Scholz. Ponovil je, da je prezgodaj za razpravo o pošiljanju vojakov v Ukrajino.
Na srečanju so sodelovali izbrani evropski voditelji, predstavniki EU-ja in zveze Nato. Macron je tako gostil predsednike vlad Nemčije, Poljske, Italije, Španije, Nizozemske, Danske in Združenega kraljestva, generalnega sekretarja zveze Nato Marka Rutteja ter predsednika Evropskega sveta Antonia Costo in predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen.
