Časnika The Wall Street Journal in Financial Times razkrivata nekatere podrobnosti načrta ali načrtov za mir v Ukrajini, ki naj bi jih v zakulisju pripravljali Donald Trump in njegovi sodelavci. Trenutna administracija Joeja Bidna je od začetka zagotavljala, da bo za Ukrajino stala "dokler bo to potrebno". V tem času je Kijevu namenila skoraj 200 milijard dolarjev pomoči. Po poročanju ameriških medijev naj bi sedaj Biden in sodelavci pred vrnitvijo Trumpa na oblast hiteli z aktivacijo zadnjih šestih milijard vojaške pomoči Kijevu. 

Da se v odnosu ZDA do Ukrajine nekaj spreminja, so že dalj časa slutili evropski zavezniki, ki se že pripravljajo na prevzem ameriškega bremena. Bodoči podpredsednik JD Vance je oster kritik vojaške in finančne pomoči Kijevu in pripada tisti struji v Washingtonu, ki geopolitičnega sovražnika in tekmeca vidi v Kitajski in ne v Rusiji, slednjo pa dojema kot 'evropsko težavo'. Večkrat dejal, da je vojna izgubljena, da je potrebno zaustaviti oboroževanje Ukrajine in se dogovarjati z Rusijo o sklenitvi miru. Tu je tudi Elon Musk, bojda član bodoče Trumpove administracije, ki je klub dobavi zelo pomembnih Starlinkovih terminalov Ukrajini, v precej slabih odnosih s Kijevom, hkrati pa vzdržuje kontakte z Moskvo. Večkrat naj bi po telefonu govoril z Dmitrijem Medvedjevim ter celo z Vladimirjem Putinom, je pred časom poročal The Wall Street Journal. 

Kako izgleda Trumpov mirovni predlog?

Novoizvoljeni predsednik se je ob začetku volilne kampanje hvalil, da lahko mir v Ukrajini doseže v 24 urah. Opravil naj bi nekaj klicev, pritisnil na akterje in to bi bilo to. Ali pač? Redkokdo iz diplomatskih krogov je temu verjel, najbrž tudi sam Trump ne. Gre namreč za populistično izjavo, s katero pa je morda želel karikirati, da lahko v kratkem času zagotovi vsaj mirovne pogovore, če ne že končne rešitve. 

Pa za to sploh obstajajo realne možnosti in kaj naj bi Trump predlagal Putinu in Volodimirju Zelenskemu? Po pisanju Wall Street Journala, naj bi dogovor vseboval več točk, med njimi naj bi bila tista, ki je za Rusijo geopolitično najpomembnejša - zamrznitev članstva Kijeva v Natu, in sicer za nekaj desetletij. Rusija sicer prizadeva, da bi se Ukrajina vrnila k stalni nevtralnosti, ki jo je zapisala v deklaraciji o suverenosti leta 1990 in kasneje v ustavi do preklica leta 2018 zaradi ruske okupacije Krima.

Druga točka predvideva zamrznitev frontnih črt. To bi pomenilo, da bi Rusija obdržala okrog 20 odstotkov mednarodno priznanih meja Ukrajine, vključno s Krimom. Da to ne bi bilo sprejemljivo za Kijev, so Ukrajinci večkrat javno povedali, čeprav nekateri viri poročajo, da v ozadju vseeno potekajo pogovori o "ozemeljskih koncesijah Rusiji". Po drugi strani je vprašanje, ali je takšna ozemeljska rešitev sprejemljiva tudi za Moskvo. Najprej, ta napreduje skoraj na vseh frontah. Časnik Foreign policy, sklicujoč se na vire v Natu, poroča, da se  zavezništvo zaveda, da Ukrajina vojno izgublja. Drugo, v Kremlju, kjer so zapriseženi k birokratskemu legalizmu, ozemlje štirih oblasti - Luganska, Donecka, Hersona in Zaporožja od septembra 2022 smatrajo za del Ruske federacije. Razen Luganska pa nobene od ostalih treh ne obvladujejo v celoti. Dogovor o zamrznitvi fronte bi bil z ruskega vidika torej "protiustaven", Putin pa bi se z njim, glede na obstoječi pravni red, "samoinkriminiral". 

V načrtu se omenja tudi demilitarizacija določenih območij. Zaenkrat ni znano katerih, bi pa ta predlog (vsaj delno) sovpadal s kitajskim mirovnim načrtov, ki je predvideval demilitarizacijo ozemlja vzhodno od reke Dneper. Prav tako, po pisanju WSJ ni znano, kdo bi skrbel za nadzor demilitarizacije. Eden od ameriških virov je dejal, da ZDA tja ne bi napotile svojih vojakov ter da tega tudi ne bi financirale. "Vse skupaj bi prepustili Poljakom, Nemcem, Britancem in Francozom."

Viri na katere se sklicuje Financial Times pa poročajo, da se v ameriškem finančnem sektorju že sprašujejo o tem, ali bodo v bližnji prihodnosti ukinili obsežne sankcije proti Rusiji. "Vsi pogovori danes zjutraj tečejo o tem, kako trgovati z Rusijo in ali bodo sankcije ukinjene. V zahodnih bankah se sprašujejo, če bo sedaj mogoče trgovati z rubljem," je za publikacijo dejal eden od finančnikov. Ob tem dodajajo, da so po Trumpovi zmagi zrasle vrednosti več ruskih gospodarskih velikanov, med njimi Gazproma, Aeroflota, Novateka in Ozona, okrepil se je tudi rubelj.

Na prvi pogled izgleda, da bi šel dogovor precej na škodo Ukrajine, da pa tudi Rusija ne bi dobila vsega, kar si je želela. Poleg tega bi ZDA nadaljevale z usposabljanjem ukrajinskih vojakov in dobavami orožja. Propadli dogovori v Istanbulu na začetku vojne denimo tega niso vključevali, kar pomeni, da bi tej točki lahko ostro nasprotovala Moskva. 

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sicer vztraja pri svoji "mirovni formuli" in "načrtu za zmago", ki predvideva takojšnji sprejem Ukrajine v Nato in vrnitev na meje iz leta 1991. Zaenkrat s strani zaveznikov glede tega ni dobil resnejših zagotovil.