Volk: Države morajo same poskrbeti za svojo varnost in odpornost

Na Brdu pri Kranju je potekal nacionalni posvet o krepitvi odpornosti Slovenije. Uvodni nagovor je imel državni sekretar v premierjevem kabinetu Vojko Volk, zaključni nagovor pa premier Robert Golob. Na treh panelih – o prehranski varnosti in zdravju, infrastrukturi in energetiki ter odpornosti nacionalnovarnostnega sistema – so sogovorniki obravnavali izzive na posameznem področju.

"V čase, ki prihajajo, ne smemo priti nepripravljeni," je v uvodnem nagovoru dejal Vojko Volk, državni sekretar v kabinetu premierja, pristojen za nacionalno in mednarodno varnost. Poudaril je, da morajo države same poskrbeti za svojo varnost in odpornost, šele potem pa lahko prispevajo v zavezništva, kot sta EU in Nato.

"Za države, ko gre za varnost, velja podobno kot za posameznika, ko gre za zdravje. Vsak mora najprej sam poskrbeti za svoje zdravje in potem lahko za naše večje probleme poskrbi zdravstveni sistem," je ponazoril, rekoč, da je zaupati samo zdravstvenemu sistemu, da bo ozdravil naše bolezni, naivno in nespametno.

V nagovoru je večkrat omenil lansko nacionalno vajo kriznega upravljanja in odzivanja, ki da je izpostavila veliko pomanjkljivosti na sistemski, lokalni, strokovni in politični ravni.

"Vse te pomanjkljivosti so v glavnem ozdravljive z nekimi stvarmi, ki so zelo banalne in se jim reče kadri in finance, a ne samo s tem," je dejal državni sekretar. Kot je dodal, pa so med vajo odkrili tudi nekaj zelo pozitivnih stvari, zlasti duha pripadnosti in sodelovanja.

Po njegovih besedah so sicer današnje grožnje, tako kot v preteklosti, naravne in človeške.

"Ko si nekdo zaželi tujega naroda ozemlje, še posebej, če se to zgodi v Evropi, smo dolžni reagirati vsi, saj smo dolžni pomagati ljudem, ki so v taki stiski, kot smo bili mi, ko je prišel okupator in smo se morali za naše ozemlje postavljati," je dejal. Pri tem je navedel uspehe generala Rudolfa Maistra po prvi svetovni vojni, partizanov v drugi in osamosvojiteljev ob koncu minulega tisočletja.

Izrazil je upanje, da se bodo obeti za mir v Ukrajini uresničili ter da bo Evropa, in v njej Slovenija, odslej na vsak nov izziv zares pripravljena. "Kdor je pripravljen, je na pol rešen," je sklenil državni sekretar, ki meni, da se je bolje pripraviti na to, da gre lahko kaj narobe in si potem vesel, če temu ni tako.

Prehranska samooskrba in trden zdravstveni sistem pomembna za odpornost države

Za odpornost države na krize je pomembno tudi zagotavljanje dobre organizacije javnega zdravstvenega sistema in prehranske samooskrbe z zaščito kmetijskih zemljišč, so poudarili sodelujoči na panelu o prehranski varnosti in zdravju, ki je potekal v okviru današnjega posveta o krepitvi odpornosti na Brdu pri Kranju.

Po besedah ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateje Čalušić je za zagotavljanje prehranske varnosti države izrednega pomena vsakdanja samopreskrba s hrano. "Vse skupaj se začne pri naši večni bolečini na ministrstvu – to je, kako zagotoviti trajno varovana kmetijska zemljišča v dovolj velikem obsegu, da bomo lahko tam, kjer nam naravne danosti omogočajo, priskrbeli zadosten obseg pridelave hrane," je poudarila ministrica in izpostavila tudi pomen krepitve prehranske verige na regijski ravni, ki je osnova za povezanost na nacionalni ravni.

Priznala je, da se je na področju zagotavljanja prehranske varnosti na nacionalnem nivoju v preteklosti naredilo premalo. "Zato menim in tudi sama nacionalna vaja kriznega upravljanja in odzivanja nam je pokazala, da imamo še veliko manevra in možnosti, da izboljšamo naš prehranski sistem v odnosu do prehranske varnosti. Začeli bomo predvsem pri kakovosti tal in pri tem, kako zagotoviti, da bo naša tovarna hrane lahko nemoteno delovala tako v mirnih kot v kriznih časih," je podčrtala.

Konsenz o pomembnosti kmetijskih zemljišč in njihovi strateški umestitvi v prostor so po njeni oceni na vladni ravni že dosegli, delo pa jih še čaka glede širšega družbenega konsenza. Med izzivi je ministrica izpostavila tudi vprašanje, kdo bo ta zemljišča v prihodnosti obdeloval.

Po besedah ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel pa odpornost države temelji na hitrem in učinkovitem odzivu na krize. Poleg dobre organizacije zdravstvenega sistema na nacionalni ravni je izpostavila tudi pomembnost čezmejnega povezovanja.

"Na ministrstvu se nam zdi izjemnega pomena, da se slovenski strokovnjaki vključujejo v evropske mreže, kot je denimo organizacija Hera, ki je bila ustanovljena, da bi zagotovila zanesljiv odziv EU na čezmejne nevarnosti za zdravje. Če se karkoli zgodi, se zagotovi takojšnja razpoložljivost in dostopnost zdravstvenih protiukrepov," je ponazorila.

Predstojnik Nacionalnega inštituta za javno zdravje Branko Gabrovec je opozoril tudi na vidik varovanja in krepitve zdravja vsakega posameznika. "Smo ena najstarejših družb v Evropi, od osamosvojitve do danes se je naša pričakovana življenjska doba podaljšala kar za devet let. Tudi delež starejših od 65 let se je v zadnjem desetletju več kot podvojil. Ta dodatna leta, ki jim imamo, v bistvu preživimo v slabem zdravju, s kroničnimi boleznimi, krhki in odvisni od drugih," je orisal posledice. Zato je pomembno zavedanje, da lahko z lastnim vedenjem in tudi z uživanjem varne in zdrave hrane močno prispevamo ne samo k lastnemu zdravju, temveč tudi k zdravju skupnosti.

Na vidik zdravstvene preventive na nivoju posameznika pa je opozorila tudi Prevolnik Rupel. "Na ministrstvu imamo številne preventivne programe, s čimer želimo preprečiti nadaljnje potrebe po zdravljenju, istočasno pa posameznike ozaveščati, da preprečimo, da še preden pridejo v zdravstveni sistem, naredijo veliko za svoje zdravje," je poudarila.

Da se odpornost države kaže tudi na odprtih vratih zdravstvenih institucij, se je strinjal generalni direktor Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Marko Jug. Kot je poudaril, so se v času krize covida-19 naučili predvsem to, da zaposleni v zdravstvu znajo delati in da so pripravljeni delati tudi več ur. Težavo pa predstavlja zdravstvena infrastruktura, ki je bila v zadnjih 30 letih precej zanemarjena, se pa stanje po njegovih besedah na tem področju trenutno izboljšuje.

Pri tem je kot dober primer izpostavil odločitev države, da bo vzpostavila nacionalni center za izredne razmere, ki bo zagotovil dodatne resurse v primeru najtežjih izrednih dogodkov, hkrati pa služil prebivalstvu tudi v mirnih časih. "V tej bolnišnici se predvidevajo operacijske dvorane, ki bodo sicer izjemno nujne za UKC Ljubljana tudi v času, ko bo moral čez tri do štiri leta iti v prenovo operativni blok," je še izpostavil Jug.

Na posvetu o pomembnosti odporne prometne in energetske infrastrukture

Na panelu Infrastruktura in energetika so govorci izpostavili pomembnost vzpostavitve odporne prometne in energetske infrastrukture. "Pomembno je, da je infrastruktura narejena tako, da je odporna na šoke. Zato tudi kakšna stvar traja dlje, kot bi si ljudje želeli," je dejala infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek.

Država je lansko jesen izvedla nacionalno vajo kriznega upravljanja in odzivanja z nazivom Odpornost 2024. Ministrica Bratušek, minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, državni sekretar na ministrstvu za obrambo Boštjan Pavlin ter nekdanji državni sekretar na tem ministrstvu in predstavnik Slovenskega državnega holdinga (SDH) Damir Črnčec so ocenili, da je vaja pokazala dobro pripravljenost Slovenije na šoke, so povedali na panelu v okviru današnjega nacionalnega posveta o krepitvi odpornosti Slovenije na Brdu pri Kranju.

Po Pavlinovih navedbah so našli posamezne vrzeli, ki jih je treba nadgraditi. Vlada je tako sprejela akcijski načrt, posamezna ministrstva oz. akterji pa tudi svoje interne načrte. Bratušek in Kumer sta po vaji ocenila, da so na obeh ministrstvih na izzive dobro pripravljeni. To se je po besedah Bratuškove pokazalo že pred tem, in sicer avgusta 2023, ko je državo prizadela huda vojna ujma. "Avgust 2023 je to dokazal, da znamo takoj ukrepati," je dejala.

Slovenija je v zadnjih letih izpostavljena raznim izrednim stanjem, je spomnil Kumer in naštel covid-19, vojno v Ukrajini in energetsko krizo ter izredna vremenska stanja. Slovenija se je nanje odzivala z interventno zakonodajo, ki jo je po njegovih besedah že prelila v sistemske zakone. "Pomembno je, da se ukrepa hitro in učinkovito. Vlada je tako vzpostavila mehanizme in ukrepe, ki čakajo, da se jih po potrebi aktivira," je orisal.

Kumer je opozoril, da je so izboljšave povezane s finančnimi sredstvi. "Redke so države, ki imajo tako robustno energetsko infrastrukturo, da so pripravljene na vse scenarije. Zato je ključno, kako se odzivaš," je ocenil in dodal, da imamo potencial za hitrejše odzivanje in rezervo pri komunikacijah. Med izzivi sta Bratušek in Kumer izpostavila pomembnost izobraževanja in ozaveščanja.

V času novih kriz in tudi govora o vojni mora po mnenju sogovornikov odpornost graditi tudi posameznik. "Iz izkušenj pri poplavah se lahko vsi naučimo, kaj bi bilo treba narediti, da se bomo počutili bolj varne," je dejala Bratušek. Po Kumrovih besedah moram prilagoditi svoja ravnanja tako, da bomo bolj pripravljeni na nepričakovane dogodke. "Za večjo odpornost moramo ukrepati tudi pri kadrovski politiki. Delavci, ki rešujejo težave, so ključni," je dejal Pavlin in predlagal, da se odpornost integrira v šolstvo in splošno komuniciranje.

Kot je dodal Pavlin, se morajo skrajševati tudi dobavne verige na vseh področjih. "Zelo jasno nam je, da imamo v mestih in vaseh hidrante, na katere se gasilci lahko kadarkoli priklapljajo," je ponazoril. Na drugih področjih pa je ta dobavna veriga problematična, zato jih je treba nujno skrajševati, je opozoril. Samozadostni moramo zato biti na številnih področjih, denimo hrane in zdravstvene oskrbe, orožja in streliva ter energetike.

Bratušek je v luči standardov zavezništva Nato in pozivov za krepitev obrambnih zmogljivosti napovedala, da bodo z ministrstvom za obrambo pregledali projekte, ki so vključeni v državni proračun, pa jih še niso prikazali kot stroške za obrambo. "Mislim, da bo teh kar nekaj," je dejala. Po njenih besedah je zelo pomembna tudi Luka Koper, ki izvaja kar nekaj investicij, ki se jih lahko šteje v t. i. dvojno rabo. "Ko bo v naslednjem letu zgrajen nov drugi tir, bo imel tovor iz Luke v osrednjo Slovenijo daleč najkrajšo pot," je dodala.

Kumer je spomnil na energetski prehod v trajnostno odporne sisteme in na vire, ki so domači in niso odvisni od zunanjih dejavnikov, na katere država nima vpliva. Ker je energetska infrastruktura lahko tarča napadov, je po njegovem pomembno, da gradimo lokalno in regionalno odporne energetske sisteme. "Tu imam v mislih to, da se vzpostavlja večzazankanost točk odjema in kabliranje, torej vgradnja nadzemnih vodov v podzemlje," je orisal.

Beseda odpornost se je po besedah Črnčeca nanaša na vso kritično infrastrukturo in varnost. Zato morajo deležniki aktivnosti izvajati sinhrono, torej je pomembno sodelovanje, je dejal. Izpostavil je tudi vlogo SDH. Ta je po zakonu dolžan zasledovati strateške cilje, povezane s kritično infrastrukturo. "To se preliva tudi na podjetja, ki jih SDH upravlja," je dejal in spomnil, da sta Luka Koper in Telekom Slovenije zelo aktivno vpeta v tovrstne aktivnosti.

Poudarek na sodelovanju družbe

Govorniki na panelu, ki ga je vodil obramboslovec z ljubljanske Fakultete za družbene vede Iztok Prezelj, so v razpravi o pomenu odpornosti poudarjali, da ta pojem zajema bistveno več kot zgolj oborožene sile, te pa da v primeru kriz za svoje uspešno delovanje potrebujejo podporo širše družbe.

Veleposlanik pri stalnem predstavništvu pri Natu Andrej Benedejčič je v tej luči ponudil zgodovinski pogled, saj da je v desetletjih po koncu hladne vojne prišlo do izgube "institucionalnega spomina".

 Pri tem ni izpostavil zgolj vloge vojske, pač pa tudi denimo gospodarstva, saj da je v tem času prišlo do privatizacije ali selitev ključnih sektorjev v tujino. To velja tako za ključne industrije kot področja, kot so komunikacije in logistika.

Kot je dejal, Nato razume pomen odpornosti, zaradi česar je ustanovil tudi pristojen odbor, ki da izpostavlja ključna področja varnosti, kot so poleg konvencionalne obrambe še energetika, zdravstvo, nadzor migracij ipd. Pri tem prihaja do obnov znanj iz preteklosti v novi geopolitični realnosti, kjer na vzhodu Evrope poteka intenzivna vojna, s spremembo oblasti v ZDA pa se krhajo čezatlantski odnosi.

Novo realnost je izpostavil tudi notranji minister Poklukar, ki je dejal da nova vlada v Washingtonu pomeni "konec romantike" za nacionalno varnostni sistem v Sloveniji. Tako kot je poudaril Prezelj, se namreč Rusija in ZDA po novem o Evropi pogovarjajo brez Evrope, pri čemer je mislil na stike teh dveh velesil glede vojne v Ukrajini.

V kontekstu odpornosti je Poklukar poseben poudarek dal tudi vprašanju neregularnih migracij in kibernetskih napadov ter sabotaž, katerih pa Slovenija zaenkrat ni deležna.

Načelnik Generalštaba Slovenske vojske Robert Glavaš in minister za obrambo Borut Sajovic sta medtem poudarek dala nujnosti za krepitev kadrov v SV, ki da s trenutnim številom vojakov ne more braniti države. Obenem je minister poudaril pomen višanja izdatkov za vojsko, pri tem pa poudarjal civilno vlogo SV pri prevažanju pacientov in med posredovanji ob naravnih nesrečah.

Slovenija je v okviru priprav minulo jesen opravila največjo nacionalno vajo kriznega upravljanja in odzivanja z nazivom Odpornost 2024. Gre za vajo, na kateri so sodelovali državni organi in subjekti ključne infrastrukture, pomen te pa so poudarili vsi prisotni.

V okviru posveta sta se pred sklepnim pogovorom o nacionalnovarnostnem sistemu zvrstila dva panela, in sicer o prehranski varnosti in zdravju ter infrastrukturi in energetiki. Dogodka na Brdu pri Kranju se med drugim udeležujejo vsi resorni ministri in premier Robert Golob.