'Svetu ni usojeno biti zapor, kjer čakamo na kolektivno uničenje'

Najprej je priletel bombnik, sledila je "svetleča bela luč", nato je prišel udarni val. Tako se danes 92-letni Terumi Tanaka spominja trenutka, ko so Američani na Nagasaki odvrgli atomsko bombo. Imel je srečo, da je preživel skoraj brez poškodb. Prav tako njegova mama. Tri dni pozneje sta med ruševinami domačega mesta iskala sorodnike. 

"Veliko ljudi je bilo hudo poškodovanih ali opečenih, a še živih, vendar jim nihče ni pomagal. Bil sem izpraznjen, brez čustev, kot da bi človečnost zaprl ven. Samo hodil sem proti svojemu cilju," je v Oslu, kjer je v imenu organizacije Nihon Hidankyo prevzel Nobelovo nagrado za mir, opisoval dneve, ki so sledili. Našel je zoglenelo truplo svoje tete in bratranca, dedek je bil komaj še živ, še ena teta je umrla, tik preden so prišli do nje, piše Euronews. Skupaj je izgubil pet družinskih članov. 

Po ocenah ameriško-japonske Fundacije za raziskovanje učinkov sevanja (RERF) je v Hirošimi, ki je imela v času napada od 340 do 350 tisoč prebivalcev, do konca leta umrlo od 90 do 166 tisoč ljudi. V Nagasakiju, ki bi se po številu prebivalcev lahko primerjal z današnjo Ljubljano, je bilo žrtev od 60 do 80 tisoč. 

"Predstavljajte si: na svetu je 40 tisoč jedrskih konic, ki jih lahko kadar koli izstrelijo. To pomeni, da bi se lahko uničenje, ki sta ga doživela Hirošima in Nagasaki, pomnožilo za več stokrat, tudi več tisočkrat," je ob prejemu nagrade dejal Tanaka. "Dajmo si skupaj prizadevati, da človeštva ne bo uničilo jedrsko orožje in da ustvarimo družbo brez jedrskega orožja in brez vojn," je dodal. 

S tem ciljem so preživeli pred skoraj 70 leti ustanovili Nihon Hidankyo, a danes jih skrbi, da tabu glede uporabe jedrskega orožja ne velja več. "Jedrska supersila Rusija grozi, da bo uporabila jedrsko orožje v vojni proti Ukrajini in član izraelske vlade je sredi neizprosnih napadov na Gazo v Palestini govoril o možnosti njegove uporabe," je nanizal Tanaka. 

Enake skrbi je izpostavil tudi predsedujoči norveški komisiji, ki podeljuje Nobelove nagrade za mir, Jørgen Watne Frydnes. "Nobena od devetih držav, ki imajo jedrsko orožje – ZDA, Rusija, Kitajska, Francija, Združeno kraljestvo, Indija, Pakistan, Izrael in Severna Koreja – trenutno ni zainteresirana za jedrsko razorožitev in nadzor nad orožjem," je dejal. "Nasprotno, posodabljajo in gradijo svoje jedrske arzenale." Dodal je, da je komisija pozvala podpisnice pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, naj njene zaveze vzamejo resno, ostale pa, naj jo ratificirajo. "Naivno je verjeti, da bi naša civilizacija lahko preživela sistem, v katerem je globalna varnost odvisna od jedrskega orožja. Svetu ni usojeno biti zapor, kjer čakamo na kolektivno uničenje."