Bi ZDA res tvegale 'nuklearni armagedon' zaradi ene od baltskih držav?

Ameriški predsednik Donald Trump nikoli ni skrival pretežne nenaklonjenosti Natu. Že leta 1999 je bil kritičen do bombardiranja takratne Zvezne republike Jugoslavije. Čeprav ni nasprotoval začetku ameriške invazije na Irak, v kateri so sodelovale številne članice Nata, pa je kmalu po začetku invazije začel s kritikami, leto kasneje pa razloge zanjo označil za lažne. Natovo intervencijo oz. bombardiranje Libije je podprl, čeprav je v predsedniških debatah sicer trdil, da je bil proti temu in dejal, da bi bilo bolje, če bi na oblasti ostal umorjeni polkovnik Moamer Gadafi.

Trumpovi komentarji o Natu so znani že iz njegovega prvega mandata, a je retoriko že pred začetkom drugega močno zaostril. Najprej je bilo slišati kritike na račun premajhnega trošenja za obrambo, saj se je večina držav dolgo časa borila za dosego cenzusa dveh odstotkov BDP. Vojna v Ukrajini je to spremenila (ter hkrati izpraznila evropska skladišča orožja) in izdatki za obrambo so se povečali. Vendar po mnenju Trumpa konkretno premalo. Govoriti je začel celo o petih odstotkih. Čeprav zahtev o takšnem povišanju ni potrdil, pa je generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte dejal, da bo potrebno zapraviti precej več kot dva odstotka za obrambo. 

Toda Trump se ni ustavil pri tem. Iz ameriške administracije so začeli prihajati namigi celo o umiku ameriške vojske iz (nekaterih delov) Evrope, o izstopu zavezništva in, nazadnje, o tem, da Združene države Amerike ne bi spoštovale določil 5. člena o kolektivni obrambi, če bi bila napadena katera od držav, ki za obrambo ne namenjajo dovolj sredstev. Prvič so se nekateri začeli spraševati, ali bi ZDA dejansko res priskočile na pomoč 'manj pomembnim' članicam zavezništva. Bi denimo Združene države res tvegale 'nuklearni armagedon' z Rusijo zaradi ene od baltskih držav, ob zavedanju, da bi denimo zaradi Latvije lahko umrlo milijone Američanov? In, ali bi Biden, Obama, Bush in Clinton v takšnem primeru postopali drugače? Tega k sreči doslej nismo imeli priložnosti izvedeti. 

Je pa morda koristen zgodovinski vpogled v ameriško vključevanje v "zavezniške vojne". Kot je znano, je bil doslej 5. člen Natove pogodbe aktiviran samo enkrat, in to ob napadu na ZDA. Evropske vojske so, kot večinoma tudi v preteklosti, ameriški nato sledile v Afganistan in Irak. Čeprav je bilo največ žrtev ameriških, pa je umrlo tudi več sto evropskih vojakov. Ob tem pa ne gre pozabiti, da so ZDA vstopile tako v prvo kot v  drugo svetovno vojno na strani Velike Britanije in Francije, in da je bil njihov prispevek, predvsem v drugi vojni, ključnega pomena za zmago antante na zahodni fronti. Posledica obeh vojn pa je bila zmanjševanje evropskega vpliva in povečevanje ameriškega.  

Po koncu druge svetovne vojne so ZDA svojo vojaško strategijo bazirale oblikovanju vojaških koalicij, predvsem znotraj Nata. Pred tem pa so nekaj konfliktov, v času širjenja vpliva na ameriški celini, vojevale same. Kako so se ZDA obnesle v vojni z zavezniki in brez njih?

Špansko-ameriška vojna (1898)

ZDA je v vojni premagala Španijo in s Pariško pogodbo pridobila nadzor nad nekaterimi španskimi kolonijami - karibskim otokom Portoriko, otokom Guam v Tihem oceanu in Filipini. Španija se je takrat odrekla tudi Kubi, ki je bila nato pod začasnim protektoratom Američanov. Leto po tem, ko so ZDA kupile Filipine za 20 milijonov dolarjev, se je začela ameriško-filipinska vojna, ki so jo prav tako zmagali Američani. 

I. in II. svetovna vojna (1917/1918 in 1941/1945)

ZDA so se v prvo svetovno vojno neposredno vključile leta 1917. Prvič v zgodovini so v tujino poslale svoje vojake, da bi branili tuja ozemlja. Američani so se borili skupaj s svojimi zavezniki, Britanci, Italijani, Rusi, Japonci in drugimi. Njihova zmaga je vodila v padec nemškega, osmanskega in avstro-ogrskega cesarstva. 

Na začetku druge svetovne vojne so ZDA sprva zasledovale politiko nevtralnosti in se niso neposredno vključile v boje. To se je spremenilo po presenetljivem japonskem napadu na Pearl Harbor na Havajih 7. decembra 1941. Takrat so ZDA Japonski napovedale vojno, s tem pa so tudi uradno vstopile v 2. svetovno vojno. 

Američani so se pridružili zavezniškim silam v Evropi in pomembno prispevali k porazu nacistične Nemčije in fašistične Italije. Junija 1944 so skupaj z britanskimi, kanadskimi in drugimi zavezniškimi silami sprožili obsežno invazijo na okupirano Francijo, kar je pomenilo začetek osvoboditve zahodne Evrope. 

Korejska vojna (1950-1953)

Po 2. svetovni vojni je bil Korejski polotok razdeljen na 38. vzporedniku na dve okupacijski coni, pri čemer je Sovjetska zveza nadzirala sever, ZDA pa jug. Delitev je bila začasna, a je na koncu pripeljala do ustanovitve dveh ločenih oblasti. 

V času hladne vojne je polotok postal žarišče napetosti. Junija 1950 so severnokorejske sile sprožile nepričakovano invazijo na južno sosedo in zavzele glavno mesto Seul. ZDA so takrat priskočile na pomoč Južni Koreji, a v vojni niso sodelovale same. Svoje vojake so pod zastavo Združenih narodov prispevali tudi Kanada, Združeno kraljestvo, Avstralija, Belgija, Francija in drugi. 

Vojna se je končala s premirjem, brez jasnega zmagovalca. Korejski polotok je ostal razdeljen, konflikt pa se tehnično nikoli ni končal, saj ni bila podpisana nobena mirovna pogodba. 

Vietnamska vojna (1955-1975)

Vojna v Vietnamu velja za enega najbolj kontroverznih spopadov, v katerega so se vključile ZDA. Te so skušale zaustaviti širjenje komunizma v  jugovzhodni Aziji v širšem kontekstu hladne vojne. 

Vietnam je bil do leta 1954 francoska kolonija, nato pa so na oblast prišli komunisti pod vodstvom Ho Chi Minha. Država se je razdelila na dva dela: Severni Vietnam je vodila komunistična vlada, Južni Vietnam pa vlada, ki so jo podpirali Američani. 

V dolgotrajni vojni je sodelovalo več kot 500.000 ameriških vojakov. ZDA v vojni niso dosegle svojih ciljev in konflikt se je končal s padcem Saigona, kar je vodilo do ponovne združitve Vietnama pod komunističnim nadzorom.

Zalivska vojna (1990-1991)

V Zalivski vojni so ZDA vodile koalicijo 34 držav zaveznic, ki so se borile proti Iraku. Ta je pod vodstvom predsednika Sadama Huseina avgusta 1990 napadel Kuvajt, z nafto bogato državo. Husein je trdil, da je bil Kuvajt zgodovinsko del Iraka, državo pa je obtožil prekomerne proizvodnje nafte, kar naj bi škodovalo iraškemu gospodarstvu. 

ZDA so se v vojni pridružile države, kot so Savdska Arabija, Združeno kraljestvo, Francija, Egipt in več drugih arabskim držav, njihov cilj pa je bil osvoboditev Kuvajta izpod iraške okupacije. Februarja 1991 je koalicija po tednih zračnih napadov začela kopensko ofenzivo. Glavno mesto Kuvajta so osvobodili v 100 urah in prisilile iraške sile k umiku. Razglašeno je bilo premirje. 

Vojna v Afganistanu (2001-2021)

Vojna v Afganistanu se je začela po terorističnih napadih 11. septembra v ZDA. Te so sprožile operacijo za strmoglavljenje talibanske vlade, ki je dajala zatočišče Al-Kaidi. Konflikt je sčasoma postal boj za stabilizacijo Afganistana in oblikovanje demokratične države, kar pa Američanom v skoraj dveh desetletij ni uspelo. 

Leta 2020 so ZDA podpisale mirovni sporazum s talibani, leto kasneje pa so se ameriške sile umaknile iz države, talibani pa so se po hitrem postopku znova zavihteli na oblast. 

Američane je vojna stala več kot dva bilijona dolarjev, umrlo je več kot 2400 ameriških vojakov. ZDA so v vojni podprle Nato članice, med drugim Združeno kraljestvo, Kanada, Avstralija, Nova Zelandija, Nemčija, Danska, Španija, Italija, Slovenija in drugi. 

Vojna v Iraku (2003-2011)

Sočasno z vojno v Afganistanu so ZDA leta 2003 pod vodstvom predsednika Georgea W. Busha sprožile še invazijo na Irak, da bi strmoglavile režim Sadama Huseina. Podlaga za invazijo je bila, da naj bi režim posedoval orožje za množično uničenje. Ameriška operacija je sicer dosegla padec režima, vendar orožja niso našli. 

Sledila so leta uporništva, nasilja in nestabilnosti, ameriške sile pa so se iz države umaknile leta 2011. Invazija je povzročila vzpon Islamske države, ZDA pa so se leta 2014 priključile boju proti njej. 

Tudi v vojni v Iraku so ZDA na pomoč priskočili zavezniki, med drugim Združeno kraljestvo, Avstralija, Poljska, Španija in drugi. 

Vojna proti terorizmu

Ameriška vojna proti terorizmu, ki se je začela po 11. septembru, traja še danes. ZDA so v sodelovanju z zavezniki od takrat izvedle številne protiteroristične operacije, poleg Iraka in Afganistanu še v Jemnu, Somaliji, Siriji in Pakistanu.