ANALIZA PRVI DEL: Kako bi politične stranke reševale največje izzive časa?

Analizo predvolilnih programov smo razdelili v dva vsebinska sklopa. V prvem objavljamo zdravstvo, gospodarstvo, energetiko z vplivi na okolje, stanovanjsko problematiko skozi prizmo mladih, šolstvo, medije, kmetijstvo in obrambo. 

Zdravstvo

Dopolnilno zavarovanje

Stranke SD, LMŠ, SAB, Levica bi ukinile dopolnilno zdravstveno zavarovanje in ga umestile pod obvezno zavarovanje. V stranki LMŠ so prepričani, da dopolnilno zdravstveno zavarovanje danes predstavlja tržno dejavnost in namesto za zdravstvo se del pobranega denarja namenja za dobičke komercialnih zavarovalnic. V stranki Gibanje Svoboda, DeSUS in Nova Slovenija bi preoblikovali dopolnilno zavarovanje, v Novi Sloveniji pa vzpostavili konkurenco na področju obveznega zdravstvenega zavarovanja. V Gibanju Svoboda napovedujejo preoblikovanje dopolnilnega zavarovanja, ko bo v okviru širokega družbenega konsenza zagotovljenih 600 milijonov letno za javna sredstva za zdravstvo.  V SDS se v programu niso opredelili do dopolnilnega zavarovanja. 

Koncesije v zdravstvu bi odpravili stranki Nova Slovenija in Levica. V Levici predlagajo, da bodo koncesionarji delovali neprofitno in da bodo presežke vračali v javni zdravstveni sistem. 

'Dvoživke v zdravstvu'

Proti t. i. dvoživkam v zdravstvu, to so zdravniki, ki hkrati opravljajo svoje delo v javnem in zasebnem zdravstvu, bi ukrepali v Levici, SAB-u, Gibanju Svoboda in SD-ju. Stranka SD bi omejila delo zdravnikov v javnem in zasebnem sektorju hkrati, popoldansko delo ter druge oblike dopolnilnega dela bi onemogočili v Levici. V SAB-u bi jasno razmejili delo zdravnikov v javnem in zasebnem sektorju. V Novi Sloveniji pa zagovarjajo, da bi zdravniškemu osebju, ki dosega standarde dovolili delo v zasebnem sektorju, prav tako bi nagrajevali zaposlene po rezultatih dela. 

Čakalne dobe

Skrajševanja čakalnih dob se bodo takoj lotili v SD-ju, napovedujejo v programu. Njihov cilj je, da bi dosegli največ 30-dnevni rok za specialistični pregled. Program skrajševanja čakalnih dob napovedujejo tudi v SAB-u. V Gibanje Svoboda bi čakalne vrste odpravili z začasnim ukrepom – vsi zdravniki, ki so sposobni izvesti storitve, lahko konkurirajo za izvedbo. V SDS napovedujejo, da bo konkurenčno okolje vodilo v skrajšanje čakalnih dob zaradi učinkovitejšega načina dela in prineslo pocenitev storitev. Dodajajo, da bodo zagotovili pravočasen dostop do osebnega zdravnika in specialističnega zdravljenja. V Levici pravijo, da bodo čakalne dobe odpravili z dodatnim sofinanciranjem programov, ki jih ZZZS plačuje po realizaciji. V LMŠ bi skrajševanju čakalnih dob namenili dodatna sredstva ter vzpostavili pravne možnosti za dodatno plačilo zaposlenih. V SNS se, podobno kot ostali, zavzemajo za krajše čakalne vrste, konkretnih rešitev v programu ne ponujajo.

ZZZS in drugi ukrepi

V SD bi okrepili vlogo ZZZS in ga modernizirali, prenovo ZZZS-ja napovedujejo tudi v Desusu. Stranka SAB bi povečala število družinskih zdravnikov z izboljšanjem pogojev dela in višjimi plačami. Njihova prioriteta je tudi gradnja regijske bolnišnice v Ljubljani. Stranka Desus bi uvedla zakonsko dolžnost vključevanja v delo vseh zdravstvenih virov v državi. V Levici bi ustanovili javno podjetje za nabavo medicinskih materialov in zdravil ter na ta način omejili korupcijo in dobičkarstvo na tem področju. V stranki SNS bi se prioritetno lotili zdravstvene zakonodaje, kamor zasebnikov ne bi vključevali. Podpirajo tudi centralni sistem javnega naročanja brez posrednikov. Zavzemajo se za legalizacijo kanabisa.

V SD bi postopno povečali sredstva za javno zdravstvo. Stranka DeSUS bi povečala delež BDP-ja za zdravstvo na 9,3 odstotka. Stranka Levica bi okrepila javni zdravstveni sistem z dodatnimi sredstvi predvsem primarne ravni zdravstvenega varstva, pospešili uvoz zdravstvenega kadra in povečali kapacitete medicinskih fakultet. Stranka Konkretno konkretnih rešitev na področju zdravstva ne ponuja. V svojem programu izpostavljajo pomen digitalizacije, ki bo pacienta postavila v središče, in reformo Zavoda za zdravstveno zavarovanje. 

Gospodarstvo

Za bolj zeleno gospodarstvo se v programu zavzemajo Konkretno, SAB, DeSUS, Levica in Gibanje Svoboda. Umik države iz gospodarstva zagovarjajo v NSi, nasprotno, da bi bilo treba odkupiti že prodana podjetja pa v SNS. Privatizacijske postopke bi ustavili v Levici. Davčno razbremenitev gospodarstva so napovedali v SDS, kjer bi denimo manjšim podjetnikom omogočili pavšalno obdavčitev. Slovenski državni holding bi v SDS preoblikovali v Nacionalni demografski sklad in nanj prenesli večino naložb države. Neizkoriščen gospodarski potencial vidijo v lesu. Enako tudi v LMŠ, kjer bi med lastniki gozdnih parcel in državo redefinirali odnose in spodbujali prodajo lesa v okviru različnih tako imenovanih "lesnih borz". 

V Levici bi gospodarstvo usmerili v sodelovanje delavcev in delavk pri upravljanju ter oblike delavskega lastništva podjetij. Največ konkretnih ukrepov na področju debirokratizacije ponuja LMŠ, ki bi v prihodnjih štirih letih število predpisov zmanjšal za 10 odstotkov.

Energetika

Drugi blok NEK

Ministrstvo za infrastrukturo, z Jernejem Vrtovcem na čelu, je Gen energiji izdalo energetsko dovoljenje za drugi blok Jedrske elektrarne Krško (JEK 2), a pri izgradnji nima podpore vseh političnih strank. V stranki SD so prepričani, da bi morali državljani odločitev o gradnji drugega bloka jedrske elektrarne sprejeti na referendumu. S posvetovalnim referendumom se strinjajo tudi v stranki SAB, Desus, Gibanju Svoboda, Levici in LMŠ-ju. Podporo posvetovalnemu referendumu so izrazili tudi v NSi. Njihov cilj je, da bi Slovenija postala neto izvoznica električne energije. To bi dosegli z dobro izkoriščenimi obnovljivimi viri in drugim blokom jedrske elektrarne Krško, ki ga podpirajo. V Gibanju Svoboda drugi blok jedrske elektrarne pogojujejo s transparentnostjo in neodvisnostjo pri vodenju investicijskih odločitev ter spoštovanjem odločitve na referendumu, kot pravijo, bodo sprejemljive le tiste jedrske tehnologije, ki jih obvladuje zahodni svet. 

V Levici bi ta projekt ustavili in najprej izvedli referendum. V SNS NEK-2 podpirajo, gradnjo drugega bloka napovedujejo tudi v stranki SDS. 

TEŠ

Glede Termoelektrarne Šoštanj, ki proizvede okoli tretjino elektrike, se konkretno opredelita le stranki Levica in Konkretno. V Levici zagovarjajo, da bi morali rabo premoga opustiti do leta 2030 in gospodarsko prestrukturirati Šaleško regijo. V stranki Konkretno izpostavljajo reformo energetskega sektorja. Zagovarjajo zapiranje TEŠ v letu 2038. 

Zelena energija in obnovljivi viri

Poglejmo še zaveze strank na področju zelene energije, obnovljivih virov in koncepta energije v prihodnje. V Novi Sloveniji se zavzemajo za 55-odstotno znižanje emisij toplogrednih plinov do leta 2030. Spodbujali bi sončne elektrarne na degradiranih območjih, podpirajo pa tudi izgradnjo verige elektrarn na spodnji in srednji Savi. Sončne spodbude podpirajo tudi v SD, poleg tega zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in uvedbo energetske kapice za omejitev rasti cen elektrike. 

V stranki SAB bodo končali izgradnjo verige hidroelektrarn na Spodnji Savi in začeli z gradnjo na Srednji Savi. Vzpostavili bi tudi 3. energetski steber za hitrejši prehod na zeleno obnovljivo energijo. V Desusu podpirajo tudi programe investicij za izvedbo manjših sončnih elektrarn in izkoriščanja potencialov reke Save in vetrnih elektrarn. Zavzemajo se za prepoved tehnologij, ki pomenijo grožnjo kakovosti naravnih virov. V Gibanju Svoboda bi pospešili solarizacijo površin in podpirali samopreskrbo vseh oblik. Povečali bi investicije v omrežje in omogočili rabo stoječih vodnih, obvodnih in kmetijskih zemljišč za naložbe v obnovljive vire energije. Zmanjšali bi vlogo zemeljskega plina, ukinili obvezen priklop na plinsko omrežje za ogrevanje v individualnih novogradnjah in spodbujali ogrevalne naprave na obnovljive vire energije.

V Levici spodbujajo znižanje toplogrednih plinov, v času prihodnjih dveh vlad za 60 odstotkov glede na leto 2005. Zagotovili bodo finančni okvir 2 odstotka BDP-ja za boj proti podnebnim spremembam, od česar bo del namenjen skladu za razogljičenje, del pa dolgoročnemu prilagajanju. Sprejeli bi zavezo za razogljičenje podjetij v državni lasti do leta 2030 in opustili subvencije za vsa fosilna goriva do leta 2025 ter zmanjšali njihovo rabo do 2035. Sprožili bi obsežen program izgradnje večjih sončnih elektrarn in solarizacije streh, s katerim bi v petih letih dosegli 10 % sončne energije v prevzemu. V stranki LMŠ bi vlagali v obnovljive vire energije, kot so hidroelektrarne, sončne celice in vetrni potencial. Povečali bi zmogljivost sežigalnic komunalnih odpadkov, vlagali bi v podjetja, ki bi ustvarjala trajnostna delovna mesta.

V SDS-u obljubljajo stabilnost oskrbe z električno energijo ter postopen prehod na obnovljive vire, ker naj energetski koncept Slovenije temelji na novih vlaganjih v konkurenčne, trajnostne, zanesljive in varne dodatne proizvodne vire. Obljubljajo nižje položnice za elektriko: racionalizirali bomo delovanje javnih služb na tem področju, kar pomeni manjši pritisk na omrežnino in dajatve, ki predstavljajo že več kot polovico računa za porabljeno električno energijo, napovedujejo.

Mladi, družina, šolstvo, mediji

 Stanovanjska politika

Ukrepe, kako do prvega lastniškega stanovanja, ponujajo NSi, SAB, LMŠ in Gibanje Svoboda. Krščanski demokrati bi na tem področju vzpostavili jamstveno shemo za mlade družine, podobo tudi v SAB. V LMŠ bi zagotovili, da bi do prvega stanovanja posameznik lahko prišel s plačevanjem najemnine, v Gibanju Svoboda pa so zapisali, da bi za posojilo ob nakupu jamčila država. Stanovanjske problematike bi se v Levici lotili z gradnjo 30 tisoč neprofitnih stanovanj do leta 2030, javno najemno službo bi odprli v LMŠ. V SD bi občine pooblastili, da določijo najvišje možne najemnine.

DeSUS podpira izgradnjo stanovanjskih zadrug, zagotovili bodo močno povečano gradnjo najemnih stanovanj za mlade družine, socialno ogrožene in starejše.  

Družine

Družine bi davčno razbremenili v NSi. Temeljni dohodek za otroke, mlade do 20 let in brezposelne bi uvedli v SDS. V javni upravi bi 5.000 delovnih mest mladim namenili v SAB. Na področju šolstva brezplačno šolsko prehrano za vse napovedujejo v SD. Sveženj ukrepov v šolskem sistemu je pripravil SNS. Uvedli bi denimo biologijo v 6. razredu, ukinili bi opisne ocene v prvi triadi, po vsej Sloveniji bi poenotili učbenike. Za tujce, ki bi želeli biti del slovenskega šolskega sistema, bi uvedli enoletni tečaj. Na vseh ravneh izobraževanja se zavzemajo za sprejemne izpite. Stranka SAB bi mladim, dijakom in študentom zagotovila brezplačni javni prevoz, v osnovnih in srednjih šolah pa bi učence in dijake poučevali o demokraciji. Za prenovo učnih načrtov se zavzemajo v SDS, da bi ti dopuščali več svobode učiteljem, ki bi s tem okrepili svojo avtonomijo.

Mediji

V SDS bi prenovili tudi medijsko zakonodajo, konkretno, kako, v program niso zapisali. So pa to storili v Gibanju Svoboda in LMŠ. Obe stranki se zavzemata za neodvisne in svobodne medije ter zakonodajo, ki bi zmanjšala politični vpliv na javni RTV in STA.

Kmetijstvo

 Samooskrba

Stranka SAB bi spodbujala lastno samooskrbo, lokalno prodajo in potrošnjo. Lastno proizvodnjo hrane bodo skušali dvigniti nad 80 odstotkov pri zelenjavi, sadju in žitih. Menijo, da moramo zagotoviti 100-odstotno samooskrbo z mesom in mlečnimi izdelki. Tudi stranka DeSUS meni, da bi morali povečati delež samooskrbe in zmanjšati odvisnost od uvoza. To so označili za strateško prioriteto razvoja kmetijstva. V LMŠ konkretnih ukrepov, s katerimi bi povečali samooskrbo v programu, ni, so pa zapisali, da bi v javnih zavodih uporabo lokalnih živil dvignili na najmanj 40 odstotkov. Vzpostavili bi poseben načrt dela s kmetijami in mladimi prevzemniki, boljši pogoji za prenos kmetij med generacijami, ugodnejše davčno okolje za kmetijstvo in dopolnilne dejavnosti, ustrezna socialna politika in infrastruktura na podeželju.

V stranki Levica spodbujajo povečanje količino ekološko pridelane hrane, s ciljem povečanja ekoloških kmetijskih površin do 25 % do leta 2030.  Prepovedali bi baterijsko rejo živali in spodbujali prosto rejo. Poostrili bi nadzore s področja zaščite živali. Ukinili bi uporabo rakotvornih talnih herbicidov in izboljšali nadzor nad antibiotiki v živilih, zlasti v mesu. Končali bi z oglaševanjem mesnih in mlečnih izdelkov ter promovirali rastlinsko hrano. Spodbujajo trajnostno gospodarjenje z gozdov. 

Stranka SD bi izboljšala samooskrbo z lokalno pridelanim sadjem, zelenjavo in mesom, s poudarkom na maksimalnem deležu ekološke pridelave in ob sočasnem spodbujanju pridelave lastne hrane ter obdelovanja manjših obdelovalnih površin (vrtičkarji) ter ponudbi jedi iz lokalno pridelane hrane v restavracijah in drugih prehranskih obratih. 

Stranka Konkretno meni, da bi morali v prihodnje okrepiti slovensko kmetijstvo in doseči večjo težo domačega kmetijstva v verigi prehrambene industrije. Njihov cilj je visoka samooskrba Slovenije z lokalno pridelano hrano. V SDS-u bi samooskrbo z lokalno pridelano hrano omogočili z aktivno kmetijsko politiko. 

Položaj kmetov

V Gibanju svoboda bi spodbujali trajnostno kmetijstvo in vzpostavljali zelene dobavne verige med manjšimi kmetijskimi pridelovalci in končnimi kupci. Pri javnih naročilih prehrane bi striktno zahtevali nakup hrane od lokalnih slovenskih pridelovalcev hrane. Stranka NSi bi zagotavljala primerni dohodkovni položaj kmetov (možnost kmečkega zavarovanja za družinske člane, višje podpore za kmetije z zelo težkimi obdelovalnimi pogoji) in razširjen nabor dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Obljubljajo več sredstev na ukrepih za mlade prevzemnike kmetij, več sredstev za prilagajanje kmetij novim pogojem kmetovanja. Krepitev predelave in trženja lastnih izdelkov. 

V stranki Konkretno podpirajo projekt pametnih vasi in ukrepov za večjo atraktivnost mlajših generacij v kmetijstvu. V SDS vidijo les kot veliko priložnost za slovenski gospodarski razvoj. Napovedujejo davčno razbremenitev za kmete. Sklad kmetijskih zemljišč bi ukinili.

V SAB in Levici pravijo, da bodo načelo pravice do pitne vode prenesli v zakonodajo.

Obramba in varnost

Nato, investicije v vojsko in naborništvo

Stranke si glede sredstev, ki bi jih državni proračun namenjal v prihodnje za obrambo in glede vloge Slovenije v Natu, niso enotne. Na eni strani bi stranka NSi do leta 2024 dvignila obseg obrambnih izdatkov na 1,5 odstotka BDP-ja, napovedujejo izgradnjo srednje bataljonske bojne skupine do 2026 in nadaljevanje modernizacije vojske ter nakup nove opreme. V SD se bodo zavzemali za zagotovitev stabilnega vira financiranja, ki bo omogočil nadaljnjo modernizacijo vojske. Izboljšali bi socialno varnost vojakov, dodatno spodbujali prostovoljno služenje vojaškega roka. V SDS napovedujejo vzpostavitev dinamičnega sistema obveznega vojaškega usposabljanja, krepitev Slovenske vojske v kadrih in orožju ter podporo razvoju  nacionalnega sistema kibernetske obrambe. 

V Gibanju Svoboda so za posodobitev Slovenske vojske. Pri nakupu opreme bi imela prednost slovenska visokotehnološka podjetja. Drugačno imajo stališče v Levici, kjer predlagajo, da se razveljavi zakon o 780 milijonih za orožarske nabave in da se odstopi od vseh že sklenjenih pogodb. Menijo, da moramo nakupe vojaške opreme omejiti na opremo, ki jo vojska potrebuje za zagotavljanje družbeno koristnih nalog. Sprožili bi javno razpravo o možnosti za demilitarizacijo Slovenije. V LMŠ bi vzpostavili nacionalno civilno pripravljenost na način, da bi obrambni resor povezali z drugimi deli kritične infrastrukture. 

V Levici so proti uvedbi prisilnega služenja vojaškega roka. Obvezno služenje vojaškega roka bi uvedli v stranki SNS. V SDS napovedujejo vzpostavitev dinamičnega sistema obveznega vojaškega usposabljanja, krepitev Slovenske vojske v kadrih in orožju ter podporo razvoju  nacionalnega sistema kibernetske obrambe.

V Levici se močno zavzemajo za izstop Slovenije iz Nata, predlagajo referendum in nevtralnost. Zavzemali se bodo tudi za umik držav članic EU iz Nata. Vojsko bi umaknili iz vojaških operacij zveze Nato v tujini, o sodelovanju v mirovnih operacijah bo moral odločati parlament. Tudi v SNS se zavzemajo za izstop Slovenije iz Nata, obrambna politika bi po njihovo morala temeljiti na oboroženi nevtralnosti zunaj vojaških zvez. Nasprotno članstvo v Natu podpirajo v Novi Sloveniji. SD pa meni, da referendum glede članstva v Natu ni potreben. 

Policija

V Novi Sloveniji na področju policije želijo okrepiti številčnost uniformiranega dela policije, napovedujejo uvedbo t. i. peš patruljiranja, posodobitev policijske infrastrukture in ponovno vzpostavitev vodij policijskih okolišev. Zavzemali se bodo tudi za izgradnjo nacionalnega centra civilne zaščite in treh regijskih podcentrov. Stranka SD se bo zavzemala za takojšnjo odpravo vseh ukrepov političnega podrejanja policije. Napovedujejo reorganizacijo Generalne policijske uprave, odpravo popolne podreditve uprave kriminalistične policije in uprave uniformirane policije izpod GPU. Za depolitizacijo policije in vojske se zavzemajo tudi v SAB. Podpirajo tudi krepitev kibernetske varnosti in pregon sovražnega govora. 

Stranki Konkretno in Desus v svojem programu ne omenjata ukrepov na področju obrambe.