Stališča Levice glede članstva Slovenije v Natu ruska invazija na Ukrajino ni spremenila. Tudi letos so v predvolilni program zapisali, da se zavzemajo za izstop iz Nata. "Kar se nas tiče, bi Slovenija morala biti nevtralna država, nevtralna država je tudi Švica, je Avstrija in mi želimo imeti Slovenijo, slovensko zunanjo politiko, naravnano k miru in blokovsko nevtralno," pa je v predvolilnem pogovoru za našo medijsko hišo povedal Luka Mesec.
V Evropi so nevtralne še Avstrija, Švedska, Finska, Irska. A čeprav je – denimo - Švica nevtralna že več kot 200 let, to še ne pomeni, da vojske in obrambe ne plačuje. Še več – lani so na referendumu potrdili program v višini nekaj več kot sedem milijard evrov, za nakup lovskih letal in raketnega sistema do leta 2030. To bo največji nakup orožja v sodobni švicarski zgodovini. Švicarski vojaški izdatki so leta 2021 znašali 4,878 milijarde švicarskih frankov oziroma 4,745 milijarde evrov – to je 5,5 odstotka federalne porabe in 0,7 odstotka bruto domačega proizvoda.
Vsak Švicar mora služiti v vojski ali nadomestni civilni službi, vojaška obveznost velja od 18. do 30. leta, ženske imajo sicer prostovoljno izbiro. Ker vojaki med aktivnim služenjem vojaškega roka ne morejo delati, prejemajo plačo in nadomestilo za izgubljeni dohodek. Švica ima 147.510 vojaških zalog, od tega je 102.715 vojakov. Za vojaško službo je primernih 72,5 odstotka. V švicarski vojski je 1786 žensk.
Od nevtralnosti do naborništva
Še ena nevtralna država je naša severna soseda. Leta 1955 je Avstrija izdala izjavo o nevtralnosti, v katero je zapisala, da se ne bo pridružila nobenemu vojaškemu zavezništvu. Vse od takrat je glavni namen avstrijskih oboroženih sil zaščita nevtralnosti. Leta 1995 se je pridružila Partnerstvu za mir, gre za program, ki določa, kakšno bo sodelovanja med državami partnericami in zvezo Nato. Vsaka država, ki ni članica Nata, ima možnost individualnega dogovora, katere bodo njene prednostne naloge v odnosu do Nata.
Avstrijske oborožene sile sicer sestavlja 22.500 aktivnih uslužbencev in 945.000 rezervistov. Vse od leta 1999 avstrijske vlade vojski namenijo manj kot odstotek letnega bruto domačega proizvoda. Vojaški proračun je denimo leta 2019 znašal 0,74 odstotka BDP-ja oziroma 2,85 milijarde evrov, vključuje pa tudi vojaške pokojnine.
Po podatkih Eurostata (najbolj sveži so za leto 2019) od evropskih držav manj kot Avstrija vojski namenijo le tri evropske države, to so Luksemburg, Irska in Islandija. V povprečju pa države članice Evropske unije vojski odrežejo 1,2 odstotka nacionalnega BDP-ja. Največji delež BDP-ja oboroženim silam nameni Estonija, in sicer 2,1 odstotka.
Avstrija kot ena redkih evropskih držav še vedno pozna obvezno služenje vojaškega roka oziroma naborništvo. Pol leta v vojski oziroma devet mesecev v civilni družbi morajo oddelati vsi moški stari 18 let. Če državo nekdo napade, so se dolžni boriti vsi moški do 50 let, izjemoma tudi do 65 let.
Šest držav članic Evropske unije ni v Natu – Avstrije, Cipra, Finske, Irske, Malte in Švedske. Švedska in Finska zaradi trenutne vojne v Ukrajini sicer razmišljata o članstvu, saj se je javno mnenje drastično premaknilo v prid članstvu.
'Kam bomo prišli, če bomo vsi podlegli tej histeriji, da se je naenkrat treba povsem vreči v vojsko in se do zob oborožiti'
"Danes je na svetu že toliko orožja, da če se zgodi svetovna vojna, svet nekajkrat uničimo. To je resen znak, da moramo iti v drugo smer, se začeti pogovarjati o umirjanju strasti v svetu, o umirjanju blokovskih napetosti in demilitarizaciji," je smer, za katero se zavzema Levica, v pogovoru povzel Luka Mesec. "Vem, da sem glas vpijočega v puščavi, ampak ne vem, kam bomo prišli, če bomo vsi podlegli tej histeriji, da se je naenkrat treba povsem vreči v vojsko in se do zob oborožiti."
Ker pa nevtralna pozicija Švice in Avstrije, h kateri je pozval Mesec, ne pomenita tudi demilitarizacije, smo kazalec na merilnem orodju pomaknili na oranžno polje. Luka Mesec sicer pravi, da Levica od potencialnih koalicijskih partneric referenduma o izstopu Slovenije iz Nata ne bo zahtevala.
KOMENTARJI (904)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.