Je imel Golob najvišjo plačo med direktorji državnih podjetij?

Med podjetji, kjer je država delni lastnik, pri plačah kraljuje Jože Colarič, direktor Krke. V letu 2020 je zaslužil skoraj pol milijona evrov, neto vsak mesec približno 40 tisoč evrov. V ta znesek so sicer vključeni tudi premija za dodatno pokojninsko zavarovanje in regres ter druge bonitete. Ker pa ima država (skupaj s Slovenskim državnim holdingom SDH) v Krki le 27-odstotni delež, prejemki Colariča niso omejeni z zakonom. 

Enako denimo velja za Petrol, predsednica uprave Nada Drobne Popović je lani prejela 132.971 evrov neto. Je tudi ena redkih med vodilnimi v energetskih podjetjih, ki je lani ostala na položaju, nasprotno je bilo v družbah Gen-I, Energetiki Ljubljana, Energetiki Maribor, Elektro Maribor itd. V letu 2021 je Drobne Popovićeva prejela 133,4 tisoč evrov bruto nagrade. V Petrolu ima država skupaj s SDH 23,5-odstotni delež. Če bi bila Krka in Petrol v več kot polovični lasti države, pa bi prihodke poslovodstva določal Zakon o prejemkih poslovodstev oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZPPOGD), v javnosti bolj znan kot Lahovnikov zakon.

Najvišjo plačo med direktorji podjetij, kjer je država večinska lastnica, je prejemal nekdanji direktor SiD banke Sibil Svilan, vsak mesec dobrih 9 tisoč evrov neto. Z nekaj več kot tisoč evrov manj mesečno sledi prvi mož Zavarovalnice Triglav Andrej Slapar, na tretjem mestu je zdaj že nekdanji direktor Luke Koper Dimitrij Zadel s 6.700 tisočaki neto. Več kot šest tisoč zaslužita še Marjan Eberlinc iz Plinovodov in Viktor Vračar na čelu Holdinga Slovenske elektrarne (HSE). Na seznamu najbolje plačanih v državnem gospodarstvu je že nekdanji direktor Gen-I Robert Golob, zadnjo plačo, ki je znašala 6.245 evrov neto, je prejel novembra lani, in Cveto Sršen, trenutni predsednik uprave Telekoma, 6164 evrov neto.

Plača pa ni edini prejemek, ki ga vodilni v državnih podjetjih dobijo. Če posamezna družba presega ciljne donosnosti, ki jih določa SDH, si direktorji lahko izplačajo še nagrado za uspešnost, ki je v zakonu opredeljena pod imenom spremenljivega prejemka in je omejena na največ 30 odstotkov izplačanih osnovnih plač direktorja v poslovnem letu. To pomeni, da na denimo 120.000 evrov osnovne bruto plače letno lahko direktor po zakonu prejme največ 36.000 evrov bruto nagrade za uspešnost. V postavko letni neto prejemki so poleg plače in nagrade všteti tudi ostali prejemki, ki sicer predstavljajo manjši delež zaslužka, kot so na primer regres, povračilo materialnih stroškov itd. Lestvica najbolje plačanih se v tem delu nekoliko obrne. 

Z 204 tisočaki neto v lanskem letu vrh seznama zasede Robert Golob, zdaj že nekdanji prvi človek uprave Gen-i. Njegova osnovna bruto plača je znašala 11.950 evrov bruto na mesec. Prejel je še dodatnih 239.409 evrov bruto oziroma 105.679 neto nagrade za uspešnost. Če dodamo še variabilni del (to je stimulacija na osnovno plačo) in druge prejemke ter povračilo stroškov (sem sodijo npr. dopolnilno zdravstveno zavarovanje, delež delodajalca za prostovoljno dopolnilno pokojninsko zavarovanje, regres), je Golob lani mesečno prejel 17.034 evrov. Martin Novšak, nekdanji vodilni v Gen energija, ki je večinska lastnica družbe Gen-I, je lani prejel 78 tisoč neto prejemkov. Podatka, koliko je znašala njegova mesečna plača, nam iz Gen energije še niso posredovali. 

Glede na mesečno plačo in zakon, ki določa najvišje prejemke v državnih podjetjih, lahko izračunamo, da bi Robert Golob lani – glede na zakon – lahko prejel največ 42.678 evrov bruto nagrade za uspešnost. Višjo izplačano nagrado v Gen-i pojasnjujejo: "Pogodbe s poslovodstvom GEN-I za mandat 2016–2021 so bile sklenjene leta 2016 ob isti lastniški strukturi kot leta 2015, ko je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) zavzelo stališče, da družba GEN-I ni zavezanka po ZPPOGD. V tem obdobju je ministrstvo ves čas vodil trenutni minister Zdravko Počivalšek. Ob tem poudarjamo, da MGRT družbe GEN-I do 30. 10. 2021 ni imelo uvrščene na informativni seznam družb zavezank po zakonu."

Kot odgovarjajo na resornem ministrstvu, so zavezanke po ZPPOGD vse družbe, če ima Republika Slovenija ali lokalna skupnost neposreden ali posreden večinski delež ali večino upravljavskih pravic, zakon pa da ne pozna nobenih izjem. "To pomeni, da so vse družbe, kjer je lastništvo države ali lokalne skupnosti večje kot 50 odstotkov, brez izjem, zavezanke po ZPPOGD. Torej ne obstajajo nobeni kriteriji za izvzem iz ZPPOGD, niti iz njega ni bila izvzeta družba Gen-I."

Je Golob kršil zakon ali ne?

Robert Golob je imel pogodbo sklenjeno do lani, ko je iz lastništva družbe Gen-el, ki je sicer 50-odstotni lastnik družbe Gen-I, izstopila Gorenjska banka. Njen delež je odkupila prav družba Gen-I in s tem manevrom znova postala lastnica polovice Gen-el. Kot pravijo pri Gen-I, je namen odkupa še vedno začasno lastništvo, delež pa da nameravajo prodati. "V registru lastništva preostalih 50 odstotkov družbe Gen-el pripada GEN energiji. Gen-el in Gen energija medtem ostajata 50-odstotna lastnika družbe Gen-i."

Pod črto to pomeni, da je država lansko leto lastniški delež v družbi še okrepila. 

Na MGRT pa pravijo, "da je bil Gen-I od 28. novembra 2016 v različnih obdobjih zavezanec po ZPPOGD. Prav tako smo mnenja, da so člani organa nadzora dolžni pri vseh družbah, ki so v večinski lasti države, upoštevati določbe zakona in skladno z njimi skleniti oziroma uskladiti pogodbe z direktorji. Namen zakona je jasen ter so ga do sedaj tudi vsi organi nadzora družb, ki so prišle v večinsko last države, upoštevali in izvedli." Pristojno ministrstvo je v primeru plače Roberta Goloba na Gen-I novembra lani uvedlo prekrškovne postopke za nadzornike, ki pa so še vedno v teku, zato dosedanjih ugotovitev ne komentirajo.

Iz stranke Gibanje svoboda so nam sporočili, da je družba Gen-I "od 27. maja 2021 podjetje v državni lasti. Lahovnikov zakon ni določil, da s sprejetjem zakona nova ureditev avtomatsko velja za vse pogodbe, prav tako ni zahteval popravka pogodb za nazaj."  Posredovali so nam tudi dokument, v katerem ministrstvo za gospodarstvo družbi Gen-I sporoča: "Ministrstvo je po pozivu prejelo pogodbe direktorjev, sklenjene leta 2016, ko člani organa nadzora še niso bili dolžni upoštevati pravil zakona." Zapisali so še, da so prejemki pod določila ZPPOGD zapadli 17. maja lani.

* Med oblikovanjem tabele se nam je prikradla tehnična napaka, kjer sta bili zamenjani oznaki za bruto in neto zneske. Za napako se opravičujemo. Takoj ko smo jo opazili smo grafiko tudi popravili, ob tem pa želimo dodati, da je bilo iz besedila jasno razvidno, kaj so neto in kaj bruto zneski prejemkov direktorjev.