Majhne zveri, velike težave. Kmet Rozarijo ima z indijskimi mungi že veliko izkušenj, saj neumorno plenijo po njegovem kokošnjaku. "Ujame jo za vrat s kremplji, ji izsesa kri in jo pusti. To je to. Potem prideš, gledaš kokoš, ki je poginila, a nikjer ni ne krvi ne ničesar," opiše Rozarijo Pavičin.
Spretnim živalim je zdaj nastavil pasti. "Gotovo so pospravili več kot 50 kokoši," pravi.
Na otok Čiovo so munge naselili pred več kot 50 leti, na Brač, Hvar in Korčulo še prej, in sicer z namenom, da zajezijo ogromno populacijo kač. Brez naravnega sovražnika pa so se tudi mungi zelo namnožili. "To je nekakšna loterija v življenju. Če ni mungov, so kače, če pride mungo, ni kač," pravi lokalni kmet Ivan Pavičin.
Lahko prenašajo tudi bolezni
Okoli 30 centimetrov dolgi dnevni plenilci se pogosto zadržujejo blizu hiš, kar povzroča skrbi zlasti družinam z majhnimi otroki. Lahko prenašajo tudi bolezni, kot sta leptospiroza in steklina. Ker je kač vse manj, so se mungi preusmerili k lažje dostopnemu plenu: perjadi in divjačini. "Plenijo vse, od jajc, do mladičkov in celo odraslo divjad," pravi podpredsednik Lovskega društva Trogir Joško Miše.
Evropska komisija jih je že pred leti uvrstila na seznam prepovedanih tujerodnih invazivnih vrst. Na Čiovu so odločeni ukrepati. Za 550 pasti bodo namenili okoli 40.000 evrov. In tako bijejo bitko z živaljo, ki so jo sami pripeljali kot rešitev, zdaj pa je postala problem.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.