Izjavo Janeza Janše, da se je število kaznivih dejanj Romov zmanjšalo, smo preverili na policiji. Pojasnili so, da ne vodijo kaznivih dejanj glede na etnično pripadnost storilcev.
Romska skupnost pri nas sicer strnjeno živi v Prekmurju, na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju. Evidenca policije o kaznivih za območje jugovzhodnega dela Slovenije (območje PU Novo mesto, del PU Ljubljana in PP Kočevje) kažejo, da je bilo v letu 2022 na območju Kočevja za 31 odstotkov manj kaznivih dejanj kot v enakem obdobju lani. Na območju Novega mesta pa 16,7 odstotka manj. A pozor, ta evidenca zajema celotno tamkajšnje prebivalstvo, ne le Romov.
Z istim vprašanjem, torej ali se je število kaznivih dejanj Romov res zmanjšalo, smo se obrnili tudi na delovno skupino, ki je bila na ministrstvu za notranje zadeve ustanovljena julija 2020 in se ukvarja z romsko problematiko. Skupino vodi generalni direktor policije Anton Olaj, skupina pa je nadomestilo dotlej delujočo vladno komisijo. Odgovor smo prejeli od policije in je bil identičen prvemu.
Ob tem pa so dodali, da se je delovna skupina, ki šteje 16 članov, doslej sestala na osmih rednih in treh dopisnih sejah. Janša torej trdi, da so se v skupini veliko ukvarjali z romsko problematiko. Na policiji pa dodajajo, da so do danes pripravili konkretne predloge sistemskih sprememb, predloge dodatnih ukrepov k nacionalnemu programu vlade za Rome, ki so se izvajali od lani naprej, potrjen je bil nov predlog nacionalnega programa za obdobje 2021–2030, vlada ga je potrdila decembra lani.
