Po ocenah koordinatorja stranke Levica Luke Mesca bi lahko v Sloveniji s 412 milijonov evrov zgradili 4000 javnih najemnih stanovanj. Preverili smo, ali to drži.
Stanovanjski sklad Republike Slovenije smo prosili za oceno povprečne investicijske vrednosti izgradnje 1000 najemnih stanovanj. Stroški se lahko, kot so poudarili, razlikujejo glede na lokacijo, odvisni so tudi od danosti posamezne lokacije, urbanistične umestitve v prostor in drugih zunanjih dejavnikov.
Ne glede na to se po ocenah sklada strošek izgradnje 1000 najemnih stanovanj giba okoli 160 milijonov evrov z vključenim davkom. Investicijska vrednost med drugim upošteva stroške zemljišča, komunalne in prometne ureditve, predhodnih preiskav, projektiranja, opreme ter stroške financiranja, kot to zahteva veljavna zakonodaja.
Eden od najnovejših projektov Stanovanjskega sklada – povsem nova soseska Novo Brdo v Ljubljani, ki ponuja 473 novih najemnih stanovanj – je za primerjavo stala 78,67 milijona evrov z davkom. Po tej metrologiji bi morali za 1000 stanovanj nameniti približno 165 milijonov evrov.
Na podlagi podatkov, ki nam jih je posredoval sklad, bi torej za gradnjo 4000 najemnih stanovanj potrebovali bistveno več sredstev, in sicer v povprečju okoli 640 milijonov evrov. Za 412 milijonov bi lahko tako zgradili 2575 stanovanj. Izjava koordinatorja Levice zato ne drži.
Kakšne so potrebe po javnih najemnih stanovanjih?
Stanovanjski sklad RS je med letoma 2020 in 2021 izvedel anketo o potrebah javnih najemnih stanovanj, na katero je odgovorilo 140 občin oziroma njihovih javnih skladov. Na podlagi rezultatov bi glede na potrebe že zdaj potrebovali 9668 javnih najemnih stanovanj.
Da je interesa za javna najemna stanovanja veliko, kaže tudi število vlog za najem stanovanja v povsem novi ljubljanski soseski Novo Brdo. Mesečne najemnine se tam gibajo od 322 evrov za enosobno do 972 evrov za štirisobno stanovanje, do roka pa je prijavo oddalo kar 1228 zainteresiranih prosilcev.
Za kvadratni meter rabljenega stanovanja povprečno 3250 evrov
Ponudba stanovanj je, še posebej v prestolnici, omejena, cene pa letijo v nebo. Geodetska uprava v svojem polletnem poročilu za 2021 ugotavlja, da primat najvišjih cen stanovanj v Sloveniji ohranja Ljubljana. Po tem, ko je srednja cena rabljenega stanovanja (mediana) v drugi polovici 2020 prvič v zgodovini presegla 3000 evrov na kvadratni meter, je bila v prvi polovici 2021 že krepko nad to mejo (3250).
Najvišjo relativno ceno – prek 7200 evrov na kvadratni meter – je doseglo stanovanje v novem vila bloku na Viču. To stanovanje je bilo absolutno najdražje, saj je kupec zanj skupaj s parkirnim mestom odštel 850.000 evrov. Relativno najdražje rabljeno stanovanje pa je bilo prodano za Bežigradom, in sicer za 570.000 evrov.
Pri stanovanjskem skladu si želijo, da bi prihodnja vlada gradnji javnih najemnih stanovanj namenila več pozornosti in da bi zagotovila zadostne ter stalne finančne in kadrovske vire. Pristojna ministrstva bi morali začeti s pripravo Nacionalnega stanovanjskega programa za obdobje 2026/2035, saj je konsenz na tem področju glede na izkušnje iz preteklosti težko doseči, opozarjajo. "Predmetni program bi moral vsebovati tudi določene zaveze države na strani zagotavljanja finančnih virov za doseganje ciljev, ki bodo zastavljeni, jasna merila, ukrepe, instrumente in kazalnike ter ustrezen izvajalski okvir."
V sklopu lastnih investicij sklada je v gradnji oziroma pripravi za gradnjo od leta 2022 do 2025/2026 okvirno 1120 stanovanj na lokacijah po celi Sloveniji. Po letu 2025 načrtujejo gradnjo okoli 1170 stanovanjskih enot. Ministrstvo za okolje je sicer z lani sprejetimi spremembami stanovanjskega zakona ocenilo, da bi lahko do leta 2025 – tudi s pomočjo javne najemne službe – pridobili okvirno 2000 novih najemnih stanovanj.
