avstro

Bi ZDA res tvegale 'nuklearni armagedon' zaradi ene od baltskih držav?

09. 03. 2025 08.49

Združene države Amerike so so iz regionalne sile v 19. stoletju povzpele do statusa svetovne supersile, in to po zaslugi vključitve v dva velika konflikta na evropskem kontinentu. Po drugi svetovni vojni so oblikovale splet formalnih in neformalnih zavezništev z državami na različnih celinah, najpomembnejša pa je zveza Nato, ustanovljena 4. aprila 1949, zaradi nevarnosti velike vojne s takratno ideološko nasprotnico Sovjetsko zvezo. Toda zavezništvo se je pogosto znašlo v vlogi orodja za udejanjanje interesov najmočnejše članice. Famozni 5. člen pa je bil aktiviran zgolj enkrat – ob terorističnem napadu 11. septembra 2001. Bi ZDA torej res priskočile na pomoč napadeni članici, denimo Litvi ali Estoniji?

Kako v alpsko dolino brez cest spraviti 500 ton materiala na dan

09. 02. 2025 09.30

Kolosalni napori vojaškega transporta med soškimi bitkami prve svetovne vojne so na eni strani dokaz trdoživosti neke generacije, na drugi pa posledica ambicioznih planov vojaških načrtovalcev, ki so iskali inovativne rešitve za oskrbovanje hrane, streliva in ostale opreme lačnih armad. In medtem ko je večina drugih vojska v Veliki vojni bojevala bitke na bolj dostopnih območjih, sta avstro-ogrska in italijanska vojska krvavo bitko bili v slovenskem visokogorju, kjer je bilo oskrbovanje prava nočna mora. Veliki izzivi pa vedno privedejo do genialnih rešitev. In ena od teh tiči v Rabeljskem rudniku pod Mangartom.

60-kilogramski tovor na 50-kilogramskem vojaku

26. 01. 2025 07.00

Poenostavljeno prepričanje je, da vojno zmagujejo izjemne taktike velikih generalov, napredna orožja in njihova količina ter pogum vojakov. Vse našteto vsekakor igra pomembno vlogo, vendar v resnici vse stoji in pade na logistiki. Preskrba s hrano, strelivom, orožjem, drugo opremo, energenti, sanitetnim materialom, prevoz ranjencev, ujetnikov ... Brez dobro delujočega kompleksnega sistema oskrbovanja, ki se razteza v globokem zaledju vojskujoče strani, nobena vojska na svetu ne more računati na uspeh.

Dan Rudolfa Maistra: 'Njegova zapuščina je danes še pomembnejša'

23. 11. 2024 07.24

Praznujemo državni praznik, dan Rudolfa Maistra, v spomin na 23. november 1918, ko je general Maister s svojo vojsko razorožil nemško varnostno stražo ter prevzel vojaško oblast v Mariboru. "Z neizmerno ljubeznijo do domovine ter vizijo enotne in ozemeljsko celovite države je s svojimi borci trajno zaznamoval obstoj našega naroda," je ob tem zapisala predsednica države Nataša Pirc Musar. Premier Golob pa: "V današnjem svetu negotovosti in konfliktov je njegova zapuščina še toliko pomembnejša, saj se Maistrove vrednote ne zdijo več tako samoumevne."

Sarajevski atentat: krogla, ki je začela prvo svetovno vojno

16. 11. 2024 20.24

11. 11. 1918 ob 11. uri je začelo veljati premirje, ki ga je Nemčija podpisala z antantnimi silami in končala se je prva svetovna vojna. Skupno naj bi na bojiščih umrlo deset milijonov vojakov, ranjenih naj bi jih bilo še vsaj dvakrat toliko. Vojna sicer ni bila presenečenje, napetosti med državami so naraščale že več let, bilo je le vprašanje časa in dogodka, ki bi bil povod za to. Ta je prišel v obliki atentata na avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Obiskali smo kraj, kjer se je to zgodilo.

Prvič po drugi svetovni vojni na slovesnosti v Parizu tudi britanski premier

11. 11. 2024 11.47

11. november je v svetu znan tudi kot 'dan premirja' v spomin na premirje, podpisano med zavezniki prve svetovne vojne in Nemčijo v Compiegnu v Franciji leta 1918. In spominskih slovesnosti se letos udeležuje tudi britanski premier Keir Starmer, s čimer je postal prvi britanski voditelj, ki se je po drugi svetovni vojni udeležil slovesnosti v francoski prestolnici.

Premiera predstave Kazimir in Karolina navdušila gledalce MGL-ja

23. 09. 2024 13.18

Pred dnevi je potekala premiera predstave Ödöna von Horvátha 'Kazimir in Karolina' v prevodu Boruta Trekmana, ki je nastala v avtorski priredbi Nine Rajić Kranjac in Tiborja Hrsa Pandurja. Avstrijsko-madžarski pisatelj in dramatik Ödön von Horváth je dramo 'Kazimir in Karolina' napisal leta 1932, samo leto dni pred Hitlerjevim prihodom na oblast. Pisatelj je slovel kot mojster prikazovanja usod obubožanih in brezperspektivnih delavcev.

DS izglasoval veto na preimenovanje praznika vrnitve Primorske k matični domovini

16. 09. 2024 17.18

Na izredni seji je Državni svet odločal o Predlogu odložilnega veta na Zakon o spremembi Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji, ki ga je vložila skupina državnih svetnikov s prvopodpisanim Brankom Tomažičem. Državni svetniki so predlog odložilnega veta z 20 glasovi za in petimi glasovi proti sprejeli, so sporočili iz Državnega sveta.

'Moč naroda nikoli ne izhaja iz razdvajanja'

15. 09. 2024 06.44

Na proslavi ob dnevu vrnitve Primorske k matični domovini v Vipavi so govorci poudarili pogum naroda ter grozote in teror, ki jih je ta doživel. Premier Robert Golob je izpostavil moč v tem, da kljub razlikam prisluhnemo drug drugemu in iščemo skupne rešitve. Proslava je sicer letos dvignila tudi nekaj prahu zaradi drugačnega poimenovanja

Ljubil in umrl v deželi 'bečkih konjušarjev'

04. 09. 2024 12.53

Borisav "Bora" Đorđević je bil eden najbolj kontroverznih glasbenikov in javnih oseb na območju nekdanje Jugoslavije. Poleg velikih vsegeneracijskih hitov smo si ga v Sloveniji zapomnili tudi po nacionalistični izjavi o Slovencih kot "bečkih konjušarjih", v prevodu "dunajskih konjarjih" oz. poenostavljeno 'hlapcih'. Sodeloval je tudi v skladbah, uperjenih proti drugim narodom, predvsem Hrvatom. Slovencem, ki jih je izjava prizadela, se je 20 let kasneje opravičil, še več, zadnja leta svojega življenja je našel svojo ljubezen v Ljubljani, kjer je tudi umrl.

'V tej vojni bomo definirali prihodnost Evrope, ne smemo obupati'

03. 09. 2024 20.05

Če naj bi letošnji Blejski strateški forum odražal potrebo po iskanju mostov za preseganje razdorov, potem se je nedvomno treba obrniti k enemu večjih razdorov današnjega časa, vojni v Ukrajini. In kako se to odraža v notranjih zadevah Rusije? Vlada kaos ali stabilnost?

Zgodovinska romanca Bridgerton o državi Sloveniji, ki je takrat še ni bilo

01. 09. 2024 17.30

Le kdo še ni slišal za priljubljeno britansko družino Bridgerton? Najprej so srca bralcev osvojila književna dela, nato še popularna televizijska serija. A najbrž tega, da v eni od zgodb nastopi tudi naša mala podalpska država, vseeno ni vsesplošno znano dejstvo. V ljubezenski zgodbi o Hyacinth Bridgerton namreč omenijo tudi državo oz. pokrajino Slovenijo, ki da je del Avstro-Ogrske, pred tem pa del Svetega rimskega cesarstva. No, Slovenija kot država seveda takrat še ni obstajala. Kako močno se navedbe v zgodovinski romanci razlikujejo od zgodovinskih dejstev?

Pariz 2024 iz slovenske perspektive

12. 08. 2024 06.00

Slovenska olimpijska odprava se iz Pariza sto let po prvem olimpioniku s sončne strani Alp Leonom Štukljem vrača s tremi kolajnami, od teh sta dve zlati. S tem je odprava, v kateri so nekateri presegli pričakovanja, nekateri pa jih vendarle niso dosegli, nadaljevala tradicijo osvajanja kolajn na vseh poletnih igrah od leta 1991.

Najdražja vila na Hrvaškem: Kupili so jo za pet, prodajajo jo za 12 milijonov

30. 07. 2024 06.00

Če vas sosedje še vedno sprašujejo, kam boste letos šli na morje, imate krasno priložnost, da vsem zaprete usta. A le, če imate na računu najmanj 12 milijonov evrov. Za to ceno se namreč prodaja najbolj luksuzna obmorska vila na Hrvaškem. V Lovranu blizu Opatije stoji že več kot 100 let, zdaj pa išče novega lastnika. Kot pravijo agenti, gre za luksuz, ki je v teh krajih izjemno redek.

Srbija v Ukrajino preko tretjih držav izvozila za 800 milijonov evrov streliva

23. 06. 2024 09.29

Po beograjskih ulicah ob različnih priložnostih pogosto odmeva parola "Srbi i Rusi braća zauvek" (Srbi in Rusi, bratje za vedno). Srbija velja za tradicionalno rusko zaveznico v zgodovinskem in duhovnem smislu, ne pa vedno v političnem ali pa denimo ekonomskem. Srbija je od začetka konflikta v Ukrajini preko tretjih držav Kijevu dobavila za 800 milijonov evrov streliva. Za razliko od večine evropskih držav sicer ni šlo za donacijo, ampak za posel.

Od 'kazenske' vojašnice prek ruševin do enega največjih vojaških muzejev v Evropi

26. 05. 2024 07.00

Nekdanja italijanska vojašnica, arhitekturno impozantni kompleks z vojaškim muzejem, katerega pobudnik je neko noč umrl v skrivnostnih okoliščinah. Pozneje, v jugoslovanskem obdobju, "kazenska vojašnica", izjemno nepriljubljena pri vojakih in častnikih. Iz nje 26. junija 1991 ob 11.10 na ceste zapeljejo prvi tanki JLA, da bi v kali zatrli slovensko osamosvojitev. Propadajoč objekt, ki ga Slovenska vojska uporablja kot poligon za treniranje in v katerem leta 2001 posnamejo celovečerni film Zvenenje v glavi. Danes pa največji muzejski kompleks pri nas in eden največjih vojaških muzejev v Evropi, v katerem lahko vidite tudi podmornico.

Krogle, noži, bombe: atentati, ki so pretresli Evropo (in svet)

15. 05. 2024 22.38

Najodmevnejši atentat v zgodovini je bil umor ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja, zaradi opravljanja svoje funkcije pa so umirali tudi evropski politiki. Srbski premier Zoran Đinđić je bil ustreljen v srce, za španskega predsednika vlade je bila usodna bomba baskovske separatistične organizacije. Umor švedskega premierja, ki je obležal v mlaki krvi, je več kot 30 let ostajal neraziskan. V Sloveniji bi bil napad lahko usoden za Boruta Pahorja, duhove pa še vedno buri tudi atentant na Ivana Krambergerja, znanega tudi kot "dobrega človeka iz Negove".

Črna gora – dežela izjemne pestrosti

18. 12. 2023 00.15

Črna gora, prva ekološka država na svetu, je država s petimi nacionalnimi parki, petimi oazami miru in čistega zraka.

Prava izbira za vsak okus

01. 12. 2023 00.15

Slovenija je kulinarično bogata, naše tradicionalne jedi pa navdušujejo ljubitelje kulinarike ne le doma, ampak po vsem svetu. Med posebnostmi kraljuje kranjska klobasa, nedvomni simbol tradicionalnih okusov naše lepe dežele. Ta odlična mesna delikatesa ima bogato tradicijo in edinstven okus ter ponosno nosi evropski simbol kakovosti Zaščitena geografska označba.

Dan, ko se spomnimo na junaštva generala Rudolfa Maistra

23. 11. 2023 15.21

23. novembra 1918 je general Maister s svojo vojsko razorožil nemško varnostno stražo ter prevzel vojaško oblast v Mariboru. Minister za obrambo Marjan Šarec je z delegacijo položil venec k njegovemu spomeniku pred ministrstvom. V generalu Rudolfu Maistru danes vidimo zgled ter sledimo vrednotam, s katerimi so naši predniki zagotovili naš obstoj, kulturo in jezik, je ob državnem prazniku poudaril premier Robert Golob.

Mesec: Maister dal pomembno lekcijo, da se nam majhnosti ni treba bati

22. 11. 2023 21.25

Rudolf Maister je Slovencem dal pomembno lekcijo, da se nam svoje majhnosti ni treba bati. To je v slavnostnem govoru na osrednji državni proslavi na predvečer dneva Rudolfa Maistra nocoj v Mariboru dejal podpredsednik vlade in minister za delo Luka Mesec. Pozval je tudi k solidarnosti v Sloveniji, Ukrajini in Palestini.

Češki predsednik med proslavo z zastavo vojaku z glave zbil kapo

29. 10. 2023 18.50

V soboto so se na češkem odvile številne komemoracije v spomin na dan neodvisnosti Češkoslovaške. Proslave v Pragi se je udeležil tudi češki predsednik Petr Pavel, ki je na proslavi nosil tudi posebno vlogo. Ko mu je častnik predal zastavo oz. "bojni prapor", je namreč predsednik očitno podcenjeval njegovo težo ter z drogom enemu od vojakov z glave zbil kapo.

Zakaj vse več Slovencev živi na poplavnih območjih?

19. 10. 2023 06.00

V avgustovskih poplavah, ki so pod vodo spravile 17.203 kvadratnih kilometrov Slovenije, je bilo zalitih 16.230 stanovanjskih stavb, še 756 jih je bilo zasutih s plazi. Poplavljena so bila tudi območja, ki prej niso veljala za poplavno ogrožena oz. se prebivalci niso zavedali, da so poplavna. Pogosto gre za idilična območja ob vodotokih, kjer je ob običajnih razmerah zelo prijetno, a ko pride do poplav – sploh hudourniških – lahko ljudem odnese vse, opozarja geograf Tajan Trobec. A na poplavnih območjih živi več kot 190.000 ljudi oz. več kot devet odstotkov populacije. Poleg tega je na teh območjih postavljenih 92.670 objektov. Kako je mogoče, da na poplavnih območjih živi vse več ljudi?

Vremenske vraže iz srednjega veka so danes zamenjale teorije zarote

30. 07. 2023 12.45

Zapisi o boju proti neurjem segajo vse do antične Grčije. Herod je opisal, kako barbarska ljudstva z loki in puščicami streljajo proti nevihtnim oblakom, v osmem stoletju so se proti toči začeli boriti z zvonjenjem cerkvenih zvonov, prepričani, da so nevihte plod zlobnih duhov, skupaj s protitočnimi topovi se je praksa, ki je temeljila na vražah, obdržala vse do začetka 20. stoletja. Danes so vraže zamenjale teorije zarote, h katerim se zateka čedalje več ljudi, namesto da bi sprejeli znanstvena dognanja.

Kako nas duši centralizacija?

10. 06. 2023 12.17

Slovenija in Slovenci smo bili skozi zgodovino prisotni bolj ali manj na obrobju večjih držav in državnih tvorb. Pogosto iz tega izhaja zmotna predstava, da zato nismo imeli večje vloge oz. da se nas dogajanje v njih v praksi ni preveč dotikalo. V zadnjih letih Avstro-Ogrske in v obeh Jugoslavijah so bili slovenski politični veljaki zelo aktivni v diskusiji, kakšen naj bo interni ustroj teh večnacionalnih tvorb. V veliki večini s(m)o – ne glede na ime krovne države – Slovenci zagovarjali federalistične rešitve, ki bi Sloveniji in drugim manjšim narodom zagotavljale interno avtonomijo.

Tudi princa Charlesa so tunkali v straniščno školjko

20. 05. 2023 07.00

Kako neprijetno je bilo lahko odraščanje nekoč, poznamo iz vrhunske literature, na primer James Joyce, Umetnikov mladostni portret ali pa romana Roberta Musila, Zablode gojenca Torlessa, ki se dogaja v internatu za bogate Avstrijce še v času Avstro-Ogrske, kjer se učenci med seboj tudi bičajo in posiljujejo. Menda tudi princu Charlesu, ki je pred kratkim postal kralj Karel, ni bilo nič kaj lepo v prestižnem šolskem internatu za cvet angleške družbe.

Umrla je najstarejša igralka na svetu Branka Veselinović

08. 02. 2023 19.34

V Beogradu je v 104. letu starosti umrla srbska igralka Branka Veselinović. Ta je bila od 7. septembra 2022, po smrti ameriške igralke Marshe Hunt, najstarejša zvezdnica in še živeča igralka na svetu. V svoji osemdesetletni karieri je igrala v več kot 100 gledaliških predstavah in več kot 50 TV-serijah in filmih.

Sodno palačo 'gradimo' že 17 let, v tem času se je podražila za 125 milijonov evrov

02. 02. 2023 06.00

Čeprav je še oktobra lani kazalo, da bo po 17 letih prostega teka zdaj zares država začela graditi novo sodno palačo, je projekt tik pred podpisom pogodbe za izdelavo projektne dokumentacije obtičal. Denar, ki je bil za to namenjen v proračunu za letošnje leto, je vlada z rebalansom prerazporedila, pravosodno ministrstvo pa je odločilo, da bodo ponovno izvedli analizo – kakšno sodno stavbo potrebujemo, če sploh jo. V vsem tem času smo porabili skoraj osem milijonov evrov, cena pa se je s prvotno ocenjenih 75 milijonov povzpela že na 200 milijonov evrov.

Nova pridobitev za študente pomorstva: tri oranžna plovila, ki bodo učni poligon

21. 01. 2023 20.25

V Portorožu nova pridobitev pred Fakulteto za pomorstvo, in sicer tri oranžna plovila, ki bodo učni poligon za študente. Ti so doslej tovrstno praktično usposabljanje opravljali na hrvaški Reki. Nekatere domačine pa moti lokacija, saj nova betonska platforma z reševalno opremo namreč stoji na koncu 170 let starega kamnitega pomola iz časa Avstro-Ogrske.

Slavospev iz Izraela: 'Kako je Vučić preprečil tretjo svetovno vojno'

13. 01. 2023 15.47

Vsaka napaka glede Kosova lahko pripelje do spopada med zahodom in vzhodom, Rusijo in Natom, Kitajsko in ZDA, je prepričan izraelski poslanec Boaz Toporovsky. V svoji kolumni za The Jerusalem Post je tako zapel hvalnico srbskemu predsedniku Aleksandru Vučiću, za katerega pravi, da je preprečil tretjo svetovno vojno.