'Moč naroda nikoli ne izhaja iz razdvajanja'

Kot je v Vipavi dejal predsednik vlade Robert Golob, je Primorska dežela sonca, gostoljubnosti in svobodomiselnih ljudi. Verjame, da današnji praznik ni zgolj praznik Primorcev, ampak slovenskega naroda. Po njegovih besedah je prva svetovna vojna prinesla grozote, ki so v družbi pustile neizbrisne sledi nasilja in zatiranja, prebudile pa neizmerno željo po svobodi in uporu proti ideologiji sovraštva.

Zamejskim rojakom je sporočil, da Slovenija ostaja njihova matična domovina in da je njihov boj za identiteto ter jezik zapisan v našem srcu in kolektivnem spominu. Kot je Golob še dejal na proslavi, zgodovina v sebi nosi niz brezčasnih lekcij o tem, kako ideologija sovraštva in nestrpnosti nikomur ni omogočila svobode.

Po njegovih besedah nekateri izmed aktualnih političnih voditeljev "ne razumejo te lekcije in odkrito simpatizirajo z istimi ideologijami v novi preobleki z ideologijami sovraštva in razdvajanja".

V nadaljevanju je poudaril, da je Slovenija danes varna država in da na nas ne padajo bombe. Opozoril je na sovražni govor, laži in manipulacije, ki ne ubijajo naših teles, ampak našo dušo. "Naša odgovornost je, da jih zavrnemo in zavarujemo naše skupne vrednote - vrednote sožitja in svobode. Moč naroda nikoli ne izhaja iz razdvajanja, ampak vedno samo iz skupnih vrednot," je dejal.

Govor je zaključil z odločnostjo, da skupaj poskrbimo, da bo naš narod še naprej prosperiral.

Župan občine Vipava Anton Lavrenčič je na proslavi dejal, da je zgodovina, v kateri so naši predniki med drugim doživeli fašistični režim, hudo vojno, teror in agresijo, med drugimi tudi Primorce naredila močne. "Želim si, da bi ta trud in voljo usmerili v izgradnjo družbe, ki bi bila sposobna presekati ideološke razlike in verovanje človeka," je dejal Lavrenčič.

Proslava, na kateri je bila navzoča tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar, je obeležila 15. september 1947, ko je bila uveljavljena pariška mirovna pogodba z Italijo, ki je takratni Jugoslaviji in s tem tudi Sloveniji dodelila velik del Primorske, kamor spadajo Zgornje Posočje, Vipavska dolina, večji del Krasa in manjši del Istre.

Proslavo so poleg občine Vipava organizirali tudi Združenje borcev za vrednote NOB Ajdovščina-Vipava, Društvo veteranov Sever severne Primorske, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Ajdovščina Vipava in Društvo TIGR Zgornje Vipavske doline.

Odslej praznik priključitve, ne več vrnitve

Fašistični režim je več kot 20 let izvajal nasilno poitalijančevanje Slovencev in Hrvatov. To je med drugo svetovno vojno spodbudilo množičen upor prebivalstva, ki se je nadaljeval po kapitulaciji Italije in nemški okupaciji od septembra 1943 do maja 1945.

Po vojni se je morala poraženka Italija v skladu z mirovnim sporazumom z zavezniškimi silami, zmagovalkami v drugi svetovni vojni, odpovedati nekaterim ozemljem. Šlo je za ozemlja, ki jih je zasedla po razpadu Avstro-Ogrske ob koncu prve svetovne vojne in si jih zatem priključila na podlagi Rapalske pogodbe, ki jo je sklenila s Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.

Dokončno je bila meja med Italijo in Jugoslavijo potrjena z osimskimi sporazumi, podpisanimi 10. novembra 1975 v italijanskem mestu Osimo, samostojna Slovenija pa je nato leta 1992 prevzela pravno nasledstvo podpisnice sporazuma.

Po ocenah zgodovinarjev je na koncu zunaj matične države ostalo približno 140.000 Slovencev. Z ozemlja, ki je pripadlo Jugoslaviji, se je v Italijo izselilo od 200.000 do 300.000 ljudi, od tega 27.000 iz Slovenije, je leta 2000 ocenila mešana slovensko-italijanska komisija zgodovinarjev.

Leta 2005 je Slovenija razglasila 15. september, dan uveljavitve pariške mirovne pogodbe, za praznik vrnitve Primorske k matični domovini. Ta ni dela prost dan, državno proslavo v počastitev prazniku pa organizirajo vsakih pet let.

Kot kaže, smo praznik pod tem imenom letos obeležili zadnjič, saj je državni zbor prav ta teden na predlog skupine primorskih koalicijskih poslancev izglasoval spremembo zakona o praznikih in dela prostih dnevih, po kateri bo 15. september poslej praznik priključitve, in ne več vrnitve Primorske k matični domovini.