Ljubil in umrl v deželi 'bečkih konjušarjev'

Borisav "Bora" Đorđević je živel turbulentno življenje, ki se je pogosto prepletalo s še bolj turbulentnimi političnimi dogajanji v zenitu nekdanje Jugoslavije in tragedijami, ki so sledile predvsem na Hrvaškem, Bosni in Hercegovini ter na koncu tudi v sami Srbiji in na Kosovu. "Bora" je bil več kot le še en umetnik in boem, ki je živel rokenrol. Zaradi izjemne popularnosti njegovih skladb in posledičnega vpliva, ki ga je imel, so namreč njegovi politični komentarji in aforizmi znali sprožiti burne razprave v javnosti tako v Srbiji kot v drugih nekdanjih republikah SFRJ.

Slovenija si ga je v tem kontekstu zapomnila predvsem po verzih, v katerih je Đorđević užalil Slovence in s tem tudi mnoge svoje oboževalce iz 'dežele'. Pred razpadom Jugoslavije in v času slovensko-srbskega gospodarskega in političnega spora leta 1989 je Bora objavil pesem 'Oće da se ocepe' (Želijo se odcepiti). 

Pesem se danes bere z obsežno mero skoraj popolne ironije, saj je Bora zadnja leta življenja preživel prav v osrčju Slovenije, kjer se je maja 2016 poročil s Slovenko. Na koncu je ljubil in umrl pod Triglavom, v družbi naravnih znamenitosti in običajev, ki jih je pred davnimi 35 leti "zavedno" zavračal. Pri omembi zarečenega kruha je pošteno tudi dodati, da se je Borisav Đorđević za svoje izjave o Slovencih leta 2011, torej še preden je spoznal svojo tretjo ženo in začel življenje v Ljubljani, tudi opravičil. "Posploševati cel narod in lepiti etikete je narobe. O prebivalcih Slovenije sem nekaj dejal v afektu. Vsem, ki jih je moj eksces prizadel, se opravičujem," je takrat dejal.  

Mnogi, ne pa vsi, so sprejeli njegovo opravičilo in koncerti Riblje Čorbe v Sloveniji so bili zelo dobro obiskani.

Kaj je geneza skovanke "bečki konjušar", sicer ni povsem znano, prav tako se zapleta pri najbolj ustreznem prevodu besede. Nekateri pravijo, da je bil to eden od umotvorov 'Bore Čorbe', obstaja pa tudi razlaga, da žaljivka izvira iz časa prve svetovne vojne in je bila namenjena tistim Slovencem, ki so v boju Avstro-Ogrske proti Srbiji zavzeli stran Dunaja in bili "hlapci cesarju". 

Hrvati

Precej bolj obsežen je žaljiv diskografski repertoar Đorđevića proti Hrvatom. Kninska zasedba Minđušari je bila znana po nacionalističnih napevih, Bora pa je sodeloval z njimi pri treh spornih pesmih, 'Ljetovanje' in 'E, moj druže zagrebački'. Slednja je odgovor nekdanjemu frontmanu skupine Film Juri Stubliću, ki je avtor pesmi 'E, moj druže beogradski'.  V isti sapi, ko se je opravičeval Slovencem, je Bora glede svojega odgovora Stubliću dejal: "Ni razloga za komentiranje, to je zafrkancija. Na Hrvaško bom prišel v tistem trenutku, ko me Republika Srbija pošlje predstavljati našo državo v Zagreb. Ne bom prišel skozi majhna vrata, na Hrvaško želim vstopiti skozi velika vrata." Na enem izmed koncertov v Sloveniji je nosil navijaški šal splitskega nogometnega kluba Hajduk.

Ne samo z Mindžušari, Đorđević je sodeloval tudi z verjetno najbolj razvpitim srbskim vojnim pevcem Bajo Malim Knindžo. Skupaj sta prepevala 'Ćuti, ćuti Ujko'. Sodeloval je tudi s Ceco Ražnatović, vdovo neobsojenega vojnega zločinca Željka Ražnatovića "Arkana".

Ni vse črno-belo: žalil vsepovprek in tudi "svoje"

Bora se je zameril tudi takratni vladajoči garnituri v Srbiji in je večkrat odkrito kritiziral Slobodana Miloševića in njegovo oblast. Precej jasen glede tega je bil leta 1996 na albumu 'Njihovi dani'. Znane so pesmi 'Zbogom', 'Srbijo', 'Ostalo je ćutanje' in 'Nojeva barka'. 

Še v času Jugoslavije si je nakopal bes oblasti in tujih veleposlaništev, predvsem pobratenih neuvrščenih držav. Leta 1984 so po njem udarili državni cenzorji zaradi skladb 'Mangupi vam kvare dete' in 'Besni psi'. Slednja je povzročila škandal zaradi verzov: "Grčki šverceri, arapski studenti, negativni elementi, maloletni delikventi i besni psi (Grški tihotapci, arabski študenti, negativni elementi, mladoletni delikventi in stekli psi)." Veleposlaništva treh arabskih držav in Zaira so vložila protestno noto. Jugoslovansko ministrstvo za kulturo je naročilo strokovno analizo pesmi. 

Jugoton je leta 1985 zavrnil objavo štirih pesmi na albumu 'Istina', zato je skupina zamenjala založbo, ki je na koncu cenzurirala 'zgolj' eno pesem. Z branjem svojih pesmi je leta 1987 v beograjskem Sava centru vznemiril javnost, obtožbe pa so na koncu zavrgli, češ, da so bile pesmi že prej objavljene. Leto kasneje so ga obtožili, da je z branjem pesmi v črnogorskem Baru žalil delovno ljudstvo Jugoslavije, vendar je tudi ta primer na koncu padel na sodišču.

Po padcu Miloševića je leta 2004 celo vstopil v vlado kot namestnik ministra za kulturo, vendar moral leto dni kasneje odstopiti s položaja, ker je novinarje televizijske postaje B92 obtožil izdaje naroda in protisrbske politike. Kritike je bilo slišati tudi zaradi njegovega nastopa na zborovanju aktualnega predsednika Aleksandra Vučića leta 2019. V svoj zagovor je dejal, da ni podpornik nobene politične stranke ter da je sodeloval kot izvajalec zgolj iz domoljubnih razlogov.

Kljub številnim nacionalističnim in nestrpnim izjavam pa je avtor sodeloval pri številnih antinacionalističnih skladbah in se bratil z avtorji, ki so izrazito nasprotovali vojni in konfliktu z ostalimi republikami. Eden od takšnih je Rambo Amadeus. Bora je kratek čas bil tudi član skupine Rani mraz z Đorđem Balaševićem in je sodeloval pri nastanku kultne himne jugoslovanske (in tudi postjugoslovanske) mladine 'Računajte na nas', ki opeva bratstvo in enotnost južnoslovanskih narodov in socializem.

Sodeloval je s številnimi hrvaškimi, bosanskimi in slovenskimi glasbeniki, kot so Bijelo dugme, Zoran Predin, Arsen Dedić, Lepa Brena, Zdravko Čolić, Bisera Veletanlić, Denis & Denis, Željko Bebek in drugi.