DS izglasoval veto na preimenovanje praznika vrnitve Primorske k matični domovini

Zakon o spremembi določa, da se besedo "vrnitev" nadomesti z besedo "priključitev" s čimer bi se praznik vrnitve Primorske k matični domovini preimenoval v praznik priključitve, Državni zbor pa je zakon sprejel na 80. izredni seji 10. septembra. Zakon je z 51 glasovi za izglasovala vladajoča koalicija.

Predlagatelji spremembe s prvopodpisano primorsko poslanko SD Meiro Hot na čelu so namreč prepričani, da dosedanje poimenovanje praznika ne ustreza niti zgodovinskim dejstvom niti tradiciji poimenovanja praznika. Kot so poudarili, so na Primorskem vedno praznovali priključitev in nikoli vrnitve Primorske, kar dokazujejo tudi pisni viri. Poudarili so, da je takšno poimenovanje del primorske tradicije in kolektivne identitete.

A s tem se ne strinja večina državnih svetnikov, ki so danes izglasovali odložilni veto. 

Predlagatelji odložilnega veta so zapisali, da poimenovanje vse od sprejetja zakona leta 2005 do leta 2019 ni bilo problematizirano. Leta 2019 je bil nato vložen prvi predlog spremembe poimenovanja praznika s prvopodpisanim Matjažem Nemcem, na kar se je Državni svet odzval z vetom in hkrati opozoril, da gre za politično motivirane spremembe v predvolilnem času. Državni zbor je takratni poziv Državnega sveta k ponovnemu razmisleku o ustreznosti sprejetega zakona upošteval in zakona ob ponovnem odločanju ni sprejel.

In enako kot leta 2019 so predlagatelji opozorili, da v zvezi s spremembo poimenovanja obstoječega praznika med Primorci ni bil izveden noben referendum ali raziskava. Ob tem so poudarili, da je bila Primorska vedno večinsko poseljena s slovenskim prebivalstvom tako kot ostalo slovensko ozemlje, ki je bilo pred 1. svetovno vojno del Avstro-Ogrske. Po 1. svetovni vojni je bila nato priključena k Republiki Italiji, s Pariško mirovno pogodbo leta 1947 pa vrnjena Sloveniji. 

Tomažič je poudaril, da je bila Primorska vedno del slovenskega narodnostnega ozemlja, zato ne moremo govoriti o priključitvi, temveč o vrnitvi v sestavo slovenskega matičnega ozemlja. Tako so po njegovih besedah odločili tudi vsi podpisniki Pariške mirovne pogodbe. Predlagatelji pa po njegovi oceni želijo zakon spreminjati iz ideoloških razlogov, saj se sklicujejo na odlok Vrhovnega plenuma Osvobodilne fronte, kjer je uporabljen termin priključite.

Z uzakonitvijo poimenovanja zgodovinskega dogodka s terminom priključitve po Tomažičevih besedah zakonodajalec implicitno dopušča možnost, da slovensko primorsko ozemlje pred združitvijo ni bilo del slovenskega narodnega prostora. Uveljavitvi zakona lahko zato po Tomažičevih navedbah sledijo neugodne mednarodno-pravne in politične posledice, ker italijanski strani omogočajo sklicevanje na stališče, da tudi Slovenija na Primorsko gleda kot na priključeno, in ne vrnjeno ozemlje.

Takšnemu stališču je prikimala večina državnih svetnikov. V razpravi so med drugim poudarjali, da je bila Primorska, ki je bila pred prvo svetovno vojno del slovenskega narodnostnega ozemlja, z mednarodno Pariško mirovno pogodbo leta 1947 vrnjena, in ne priključena Sloveniji. Predlagateljem zakona so očitali, da so predlog pripravili iz ideoloških razlogov ter z njim vnesli zmedo in razdor. "Namesto da bi odražal ponos slehernega Primorca, namesto povezanosti ustvarja razdor," je ocenila svetnica Jasmina Opec Vöröš.

Nekaj svetnikov je v razpravi vetu nasprotovalo. Kot je denimo opozoril Matjaž Štolfa, vsi Primorci ta praznik vsako leto praznujejo kot praznik priključitve. Ker Primorska ni bila del slovenske države, tudi ne more biti vrnjena, je poudaril. Poimenovanje "vrnitev" je tako po njegovih besedah nevzdržno in v nasprotju z interesi ljudi, ki sobivajo na tem območju.

Državni zbor bo moral sedaj o zakonskih spremembah odločati znova, tokrat bo za potrditev potrebnih najmanj 46 poslanskih glasov.