Dan, ko se spomnimo na junaštva generala Rudolfa Maistra

Venca sta položili tudi delegaciji Mestne občine Ljubljana in Zveze društev general Maister. Ob 17. uri je minister Marjan Šarec položil venec k spomeniku generala Rudolfa Maistra in njegovim borcem s Kamniškega na Trgu talcev v Kamniku, ob 18. uri pa se je udeležil prireditve ob dnevu Rudolfa Maistra s podelitvijo spominskih priznanj v Domu kulture Kamnik.

Robert Golob je v poslanici ob državnem prazniku, dnevu Rudolfa Maistra, spomnil, da se danes spominjamo generala trdnega značaja in neomajnih prepričanj. Po njegovih besedah je bil Maister velik domoljub, ki je pred 105 leti v Mariboru postavljal zgodovinske mejnike boja za svobodo in s svojimi borci pogumno in neustrašno razorožil nemško varnostno stražo. Skupaj s številnimi učitelji, izobraženci, razgledanimi in zavednimi ljudmi je generacijam prenašal znanje, etiko ter vedenje o svobodi, je zapisal Golob.

"Dan Rudolfa Maistra, vojaka, ki je bil tudi pesnik, nas obvezuje, da generacijam za nami zagotovimo takšno življenje, da bodo znali izkoristiti priložnosti in se bodo znali odločiti tako, kot je prav," je še dodal v poslanici.

V Sloveniji danes praznujemo državni praznik v spomin na 23. november 1918, ko je general Maister s svojo vojsko razorožil nemško varnostno stražo ter prevzel vojaško oblast v Mariboru. Dan Rudolfa Maistra je od leta 2005 slovenski državni praznik, ki pa ni dela prost dan.

Pirc Musarjeva: General Maister se je boril za svobodo in mir, za slovenstvo

Pogumno dejanje generala Maistra je po mnenju predsednice republike Nataše Pirc Musar pomembno vplivalo na tok zgodovine našega naroda v 20. stoletju. "Maister je vedel, za kaj se je boril: za svobodo in mir, za slovenstvo," je zapisala v poslanici. Predsednica republike je v poslanici ob današnjem državnem prazniku izrazila hvaležnost Zvezi društev general Maister, da med ljudmi ohranja spoštljiv spomin nanj in njegove borce.

Omenila je sredino državno proslavo, s katero so se Maistru in njegovim borcem poklonili natanko 105 let potem. "Bila je uvod v praznično Maistrovo leto 2024, v katerem bomo obeležili 150-letnico njegovega rojstva in 90-letnico njegove smrti. Celoletna obeležitev bo priložnost, da skupaj počastimo njegovo voditeljstvo in dediščino, ki je polna ljubezni do domovine in umetniškega izraza, zaznamovanega z mečem in peresom," je zapisala v poslanici.

Ko prebira njegove pesmi, čuti, da je njegovo pero nosilo breme mečev, ki so po Evropi sejali smrt. Ob vsem dogajanju po svetu, v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu, ji globoko v srce zarežejo verzi iz njegove pesmi Mati, je navedla.

Srčno si želi, da bi materam in očetom povsod po svetu prihranili bridke solze izgube, otrokom pa negotovo prihodnost. "Da bi njihova peresa zanosno vodili optimizem in načrti za prihodnost, ne pa bremena napak, ki jih ponavljamo iz generacije v generacijo. To si naši otroci zaslužijo," je zapisala in vsem čestitala za praznik z željo, da ga praznujejo "s ponosom in hvaležnostjo".

Junaštva Rudolfa Maistra in borcev za severno mejo so se spomnili tudi v Kranju

Generalu Maistru in borcem za severno mejo so se ob današnjem prazniku poklonili tudi v Kranju, kjer je Maister skupaj s svojo družino preživel sedem mladostniških let. Kot je izpostavil kranjski podžupan Janez Černe, se danes spominjamo Maistrovega junaštva, odločnosti in predanosti narodu.

Maister je, kot je poudaril Černe, s svojimi dejanji in vizijo postavil temelje za našo svobodno državo. "Boril se je za svobodo in prav je, da se večkrat spomnimo, da nekoč svoboda ni bila samoumevna, zato spoštujemo to, kar imamo," je izpostavil Černe. Kot je dejal, sta se čas in prostor zelo spremenila, a vrednote, za katere se je boril Maister, so ostale enake.

"Kakšno srečo imamo, da so v Kranju živele vse te velike osebnosti, kot so France Prešeren, Janez Bleiweis, Simon Jenko, Janez Puhar in Rudolf Maister. Vsak od njih je pomembno zaznamoval slovensko zgodovino in ponosni smo lahko, da delujemo v okolju, v katerem so nekoč delovali oni, ki so ključno oblikovali našo narodno identiteto. Zato je pomembno, da ohranjamo spomin nanje in njihovo zapuščino," je na slovesnosti dejal Černe.

Maister ni bil le vojak in general, temveč tudi pesnik, pisatelj in krajinski slikar, predvsem pa zavedni Slovenec. Njegovo življenjsko pot in borbo za to, da je po razpadu Avstro-ogrske monarhije velik del slovenskega narodnostnega in govornega območja Štajerske in Koroške prišel pod slovensko oziroma jugoslovansko upravo, je opisal predsednik Društva general Rudolf Maister Kranj Roman Nahtigal.

"Brez njega in njegovih dejanj bi slovenska zgodovina zanesljivo potekala drugače. Maribor bi bil v avstrijskih rokah, Prekmurje pa v madžarskih," je poudaril Nahtigal in pojasnil, da je bil nacionalni obstoj slovenskega naroda ob koncu prve svetovne vojne še bolj ogrožen kot znotraj Avstro-ogrske monarhije. Najpomembnejše vprašanje za slovenski narod pa je bilo, kje bo potekala meja.

Kot je izpostavil Nahtigal, se je treba ob dnevu Rudolfa Maistra pokloniti vsem prostovoljcem, ki so se borili za severno mejo. Veliko teh je bilo iz zgornje Gorenjske, predvsem Jesenic in Kranjske Gore. Njihov pomen je po Nahtigalovih besedah najbolje opisal jeseniški novinar, pisatelj in pesnik Miha Klinar, in sicer v verzu, ki je zapisan na spominskih ploščah na Jesenicah in v Podkorenu: "Če v onem času ne bilo bi nas, še večji kos slovenske zemlje bi odtrgal tuji plaz."