Avgusta so uničujoče poplave prizadele 17.203 kvadratnih kilometrov površin v 183 občinah. Od tega je bilo močno prizadetih 8389 kvadratnih kilometrov v 104 občinah. Šele takrat so se mnogi začeli zavedati, da živijo na poplavnem območju. In podatki direkcije za vode kažejo, da na poplavnih območjih živi več kot devet odstotkov prebivalcev, 35.000 ljudi več kot pred desetimi leti. Pričakovati je, da se bo v prihodnje to število še povečevalo. Zakaj?
Del razloga, zakaj vse več ljudi živi na poplavnem območju in jih bo vse več, je v tem, da se neprestano povečuje poplavna območja oz. se na novo prepoznavajo določena območja kot poplavna. Direkcija za vode namreč izdeluje natančne karte poplavnih območij in jih bo tudi v prihodnje. Medtem ko je bilo leta 1995 prvič sistematično opredeljenih 739 kvadratnih kilometrov poplavnih območij, jih je bilo leta 2007 882 kvadratnih kilometrov. Danes je prepoznanih 1300 kvadratnih kilometrov poplavnih območij. Na njih živi 193.706 prebivalcev, postavljenih je 92.670 stavb.
Romantične lokacije ob potočkih
A vzroki so tudi drugje. "Eden od vzrokov je, da se ljudje še vedno preseljujejo na ta območja in je zaradi tega število ljudi na poplavnih območjih še večje. Da bi se tukaj gradnja še do neke mere gostila, tudi to se dogaja. Da bi pa načrtno pozidavali poplavna območja, pa verjetno ne," pojasnjuje doc. dr. Primož Banovec s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani.
"Gre za idilična območja ob vodotokih, kjer je ob običajnih razmerah zelo prijetno, smo na ravnem, v bližini vode ... Lahko bi rekli, da gre za 'romantične' lokacije, ki so tudi cenovno dostopne, še posebej na podeželju. Če smo tam preživeli otroštvo s svojo družino, pogosto kljub poplavam nadaljujemo tradicijo in si hišo zgradimo še sami," dodaja geograf Tajan Trobec s filozofske fakultete v Ljubljani.
Kjer so ta območja varovana s protipoplavnimi ureditvami, kot so nasipi, regulacije, zadrževalniki, se ljudje še toliko lažje odločimo za poselitev na poplavnem območju,"saj se počutimo varne, ker je nekdo aktivno poskrbel za našo varnost in ker je vodotok urejen'," navaja Trobec. A opozarja, da termin urejen deluje celo preveč pomirjujoče.
Tako Banovec kot Trobec opozarjata, da prišleki pogosto niti ne vedo, da se priseljujejo na poplavna območja. "Mislim, da je ta poplava to znatno spremenila. Ljudje se zavedajo, da gredo tudi, ko kupujejo nepremičnino, ko se selijo, pogledat tudi atlas voda. Po teh poplavah je to postala verjetno ena bolj obiskanih spletnih strani," dodaja Banovec.
Ne upoštevamo, kaj piše v zakonodaji?
Avgustovske poplave so na zelo očiten način pokazale, kolikšen del države je bil na poplavnih območjih podvržen gradnjam, ki so poplavne normative in standarde popolnoma povozile in ignorirale, je kritičen ekonomist Rok Spruk z ljubljanske ekonomske fakultete. "V Nemčiji in na Nizozemskem je tako, da se na poplavnih območjih preprosto ne gradi. To je dejstvo. Ker je potencialna škoda, ki zaradi tega nastane – direktna ali posredna, otipljiva ali neotipljiva – ogromna."
Po podatkih vlade so nedavne poplave samo na stanovanjskih objektih povzročile za več kot 711 milijonov evrov škode. Na poplavnih območjih je sicer postavljenih več kot 92.000 objektov.
"Izdaja gradbenih dovoljenj je potekala popolnoma nemoteno, organi in strokovnjaki, ki so na to opozarjali, da se izdajajo gradbena dovoljenja na poplavnih območjih, so bili popolnoma preslišani. Na teh poplavah smo dobili lep lakmusov test, kakšen je obseg škode in dolgoročni strošek tega neodgovornega ravnanja," dodaja Spruk.
Gradnjo na poplavnih območjih od leta 2008 določa uredba, do katere so mnogi kritični, saj da preveč dovoljuje gradnjo v poplavnih območjih. Banovec, ki je tudi direktor Inštituta za vodarstvo, sicer priznava, da bi bilo po 15 letih dobro prevetriti uredbo, a v osnovi ni slaba, šepamo pri njenem izvajanju. "Tudi nadzor nad izvajanjem uredbe je eden od pomembnih elementov. Tako da če nekdo zgradi črno gradnjo na poplavnem območju, jo je treba podreti. To je nadzor. Ne pa da potem ugotavljamo, da jo je treba legalizirati."
A na direkciji za vode opozarjajo, da gre pri nekaterih objektih za zatečeno stanje iz preteklosti in je posledica tega, da v Sloveniji do sedaj nismo imeli in še vedno nimamo v celoti natančno določenih poplavnih področij za vso državo.
"Občine in država so zato v preteklosti mnoga območja, ki se sedaj z izdelavo ustreznih hidrološko-hidravličnih študij dejansko izkazujejo za poplavno ogrožena, smatrala kot stavbna zemljišča." Gre za dejstvo, da se z izdelavo hidrološko-hidravličnih študij na območjih nekatera območja, ki prej niso bila prepoznana kot poplavno ogrožena, izkazujejo kot taka. A do tovrstnih situacij pri sprejemanju novih prostorskih aktov ne prihaja več, saj je del postopka tudi izdelava in dopolnitev manjkajočih strokovnih podlag.
Za pridobitev gradbenega dovoljenja je potrebno mnenje o vplivu gradnje na vodni režim in stanje voda, ki ga izda direkcije za vode. Mnenje je izdelano na podlagi projektne dokumentacije, ki jo izdela pooblaščeni projektant, in na podlagi hidrološko-hidravlične študije, ki obravnava poplavne razmere na območju umeščanja objekta, za katerega se pridobiva gradbeno dovoljenje.
Ali je rešitev v zaostrovanju stanovanjske gradnje na poplavnih območjih?
Kaj je rešitev? Zaostritev stanovanjske gradnje na poplavnih območjih? Odgovori strokovnjakov niso enoznačni.
Banovec pravi, da odvisno od območja. "Poplavno območje je cel ljubljanski konec Viča. A bo zdaj tukaj prepoved kakršnekoli gradnje v jugozahodnem delu Ljubljane? Do tega skoraj ne more priti, saj ustaviš razvoj celega mesta. Rekel bi, z zelo tehtnimi premisleki, ponekod ja, ponekod pa ne."
A Trobec je jasen: "Ljudem na poplavnih območjih ne bi smeli pustiti graditi. Tudi prodaja nepremičnin na teh območjih bi morala biti nekako regulirana. Če ne drugega, bi moral biti ta podatek javen, kupec pa o tem predhodno obveščen." Kot opozarja, poplave z večjimi povratnimi dobami namreč niso "hec", še posebej hudourniške poplave, ki se zgodijo hitro in praktično brez predhodnega opozorila.
Zaradi velikih količin in hitrosti vode ter materiala, ki ga prinašajo s seboj, so izjemno silovite in nevarne. "Reke takrat pogosto trgajo bregove in povsem prestavijo strugo ter uničujejo vse, kar je na njihovem dosegu, ter lahko odnesejo cele hiše. Ljudje in njihovo imetje se na poti takšnim poplavam nikdar ne bi smeli znajti, še posebej tam, kjer evidentno vemo, da se to lahko zgodi," poudarja Trobec.
Glavni greh je bil storjen v zadnjih 100, ne zadnjih 10 letih
Banovec pritrjuje direkciji za vode – glavnina objektov na poplavnih območjih ni zrasla v zadnjih desetih letih. Prve avstro-ogrske karte segajo v konec 1700, pa začetek 1800. "Vidi se, da so bila v tistem obdobju območja, ki so danes poplavna, še kar prazna, ker je bilo tudi prebivalstva manj. V zadnjih 100 letih pa so se z rastjo števila prebivalstva ta območja, ki so v bližini rek, intenzivno poselila, pozidala," pojasnjuje Banovec.
Intenzivno se je na poplavnih območjih gradilo po 2. svetovni vojni. Je pa del gradnje na teh območjih mogoče pripisati tudi opustitvi mlinov. Z izumom parnega stroja so se mlini začeli postopoma opuščati. V bližini nekdanjih mlinov pa so se začela razvijati naselja.
Trobec pa dodaja, da se je predvsem spremenil naš odnos do prostora in s tem tudi do poplavnih območij. "Včasih so ljudje tudi brez poplavnih kart točno vedeli, kje so poplavna območja in katere koristi ter omejitve nudi ta prostor, od tega je bilo namreč odvisno njihovo preživetje. Lahko bi rekli, da je bilo prilagajanje poplavam vtkano v tedanji način življenja."
Očitno je obstajal nek kolektivni spomin, ki so ga ljudje upoštevali. Danes pa vsega tega ne vemo več, ker živimo mimo tradicionalnih okvirov, dodaja Trobec. Kot pojasnjuje, je duh ušel iz steklenice že po drugi svetovni vojni, ko smo začeli množičneje posegati na poplavna območja. Na njih so rasla cela naselja, infrastruktura, gospodarska poslopja, industrijski obrati ... deloma stihijsko, deloma načrtno.
Ljudje in družba, tudi pomemben del stroke, je verjel, da s protipoplavnimi ukrepi poplave lahko praktično povsem odstranimo, reke omejimo na njihova korita in s tem pridobimo ogromno obvodnega prostora za različno rabo. Na roko je šlo tudi dejstvo, da med letom 1933 in 1990 v Sloveniji z redkimi izjemami nismo imeli izjemnih poplav. "Sedaj plačujemo za te v preteklosti storjene napake. Pri tem pa nam na roke izrazito ne gredo podnebne spremembe, ki so verjetno v veliki meri krive za vse večje pretočne konice ob poplavah," dodaja Trobec.

KOMENTARJI (117)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.