'V tej vojni bomo definirali prihodnost Evrope, ne smemo obupati'

19. Blejski strateški forum nam je letos postregel s kar nekaj aktualnimi težavami, s katerimi se sooča človeštvo, od tehnoloških težav do migracijskih vprašaj in vprašanj prihodnosti. Ob tem pa ne moremo spregledati razmere v svetu, vojnih stanj tako v Ukrajini in Gazi kot tudi v Sudanu.

A tista, ki smo ji posvetili še največ pozornosti, je prav ta na naših tleh, v Ukrajini. In četudi vemo, kaj se dogaja v Ukrajini, pa le malo prostora ostane za dogajanje v Rusiji. Kakšno stanje vlada tam? Kako se soočajo z dejstvom, da živijo v agresorski državi? In kakšna je tam dinamika?

Ko smo vstopili v tretje leto vojne, postaja vse bolj evidentno, da Vladimir Putin stremi k dolgi vojni. Vse več denarja gre za vojsko, ruska ekonomija pa je do zdaj nekako balansirala in ni preveč podlegla zahodnim sankcijam. Vendar je vse več indikatorjev, da se v gospodarstvu in tudi v političnem sistemu soočajo z velikimi težavami. 

In države, kjer ima Rusija še vedno velik vpliv, so tudi v Srednji Aziji, saj na eni strani pridobiva tam vse večji vpliv, na drugi pa nekateri pravijo, da ga izgublja. Kot je povedala Terhi Hakala, finska diplomatka, ki od leta 2021 deluje kot posebna predstavnica Evropske unije za Srednjo Azijo, ima to območje zelo veliko izkušenj z Rusijo, z invazijo na Ukrajino pa so se začeli zavedati realnosti. "Rusija ima velik vpliv v Srednji Aziji tako zgodovinsko in jezikovno kot kulturno. Ampak sedaj tudi te države iščejo nove priložnosti, širijo svoje možnosti. Invazija na Ukrajino je bila velika lekcija za Srednjo Azijo," je poudarila.

Vlogo sicer igra tudi Kitajska, ki je prav tako prisotna na tem območju. Izkoristili so situacijo, da bi postali bolj očiten ponudnik storitev. "Vloge se spreminjajo."

In poleg Srednje Azije ima Rusija veliko vlogo tudi na našem območju. "Zakaj smo bili presenečeni, ko je Rusija napadla Ukrajino?" je vprašal Vojko Volk, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Roberta Goloba, pristojen za mednarodne zadeve. "Rusija Evropo napada nenehno. Koliko agresij so že naredili? Hoteli so napasti Jugoslavijo, napadli so Madžarsko, Češkoslovaško, aneksirali Krim. Zakaj smo presenečeni?" In kot je poudaril, Rusija ni zmagovalka. "Njihova okupacija je propadla, niso uspeli. Vsi vemo, da bo izkupiček te vojne imel odločilen učinek na našo prihodnost. Ne misliti, da lahko živite normalno, če Putin to vojno zmaga."

A danes Rusija, kot je dejal Volk, nima več takšnega vpliva na Balkan, kot ga je nekdaj imela. "Povečali smo našo bitko zoper vohune, zoper propagando, dezinformacije ... Rusija ima zdaj veliko svojih težav." In še posebej prelomen trenutek, je ocenil Volk, je bil nedavni dogovor Srbije in Francije o nakupu letal. "To je velik korak za Vučića in Srbijo, če uspemo pripeljati Srbijo na "drugo" stran, potem Rusi kmalu ne bodo imeli nobenega posla več na Balkanu."

Je bila za Kremelj prelomna točka smrt Alekseja Navalnega?

"Aleksej je bil velik možakar, odličen politični vodja in junak. Vendar ne mislim, da je bil trenutek, ko ga je umoril Putinov režim, prelomna točka," je opozoril Leonid Volkov, ruski opozicijski voditelj. Navalni je bil član ruskega opozicijskega koordinacijskega sveta in vodja stranke Rusija prihodnosti in ustanovitelj Fundacije za boj proti korupciji (FBK), te organizacije pa danes stežka preživijo v Rusiji, kjer je vsako nasprotovanje vladi kaznovano.

Njegov tesni zaveznik Volkov je namreč poudaril, da ima Rusija zdaj več političnih zapornikov, kot jih je imela Sovjetska unija po Josipu Stalinu. Opozicijske skupine in civilne iniciative sicer lahko delujejo, možno je, a so močno omejene. "Naše delo zahteva, da vsak dan ostanemo v stiku z ljudmi, ki so proti Putinu in proti vojni. Imamo okoli 18 do 20 milijonov gledalcev in bralcev in to je naša najbolj pomembna misija. Da se počutijo videne in slišane, ne pa pozabljene."

Ljudje se namreč v Rusiji bojijo spregovoriti, saj se zavedajo, da bodo kaznovani. "A če se situacija spremeni, bodo postali zelo močna politična moč," je dodal Volkov.

Vrata se zapirajo ruskim športnikom, študentom, umetnikom in drugim ...

Sankcije, ki visijo nad Rusijo s strani Evropske unije in Zahoda, so močno omejile svobodo državljanov, je opozorila Tatjana Grinkevič, aktivistka za človekove pravice. "Razumemo motivacijo za sankcijami in nekatere res ciljajo Kremelj in politični režim. A vendar je veliko sankcij, ki targetirajo povsem preproste ljudi, in to ne pomeni nobene spremembe, veliko ljudi pa misli, da je to nepotrebno in nepravično."

Takšne stvari namreč še pospešujejo k izolaciji preprostih ljudi in s tem so tudi bolj podvrženi propagandi, je dodala. To pa ima predvsem negativne posledice na rusko družbo. 

Kljub sankcijam pa določeno blago še vedno najde svojo pot do Rusije. Koliko sploh lahko naredi Evropska komisija, da to prepreči? Kot je povedala Hakala, je motivacija za sankcijami ustavitev vojne, zagotovilo, da je Rusija več ne more nadaljevati. "Mislim, da sankcije delujejo. Imamo 15 zadev, ki jih imenujemo zadeve bojišča, za katere se zelo trudimo, da jih ustavimo na meji." Seveda je potrebno več in po njenem mnenju bo Evropska komisija naredila še več in delo se bo nadaljevalo, saj imajo "oči na vseh prehodih".

Da je Putin popolnoma pohabil Rusijo, je prerano reči. "Putin se je potrudil vojno predstaviti kot drugo veliko patriotsko vojno, da bi ljudi prisilil k podpori," je dejal Volkov. Putinova elita je bila kar precej zadržana zaradi vojne, Putin se namreč z njimi ni posvetoval pred invazijo. "A sankcije, uperjene tudi proti eliti, so ustvarile občutek, da so skupaj z ruskim predsednikom v istem čolnu. Nikoli niso bili predstavljeni izhodi za sankcionirane, zato se je večina teh ljudi znašla v položaju, za katerega se jim zdi, da nimajo izhoda."

Veliko jih je državo tudi zapustilo, nekateri takoj po vojni, saj so se ustrašili, kaj bo vojna prinesla, nekateri pa po obsežni mobilizaciji, ki jo je razglasil Putin. In ko je predsednik videl, da ljudje odhajajo, je dejala Grinkevicheva, so se oblasti odločile drugače ukrepati. "Spremenili so strategijo, vpoklicali so ljudi iz oddaljenih regij, iz vasi in jim začeli dajali varnostne dodatke."

Ali obstajajo kakšne povezave z nekdanjo Jugoslavijo? 

"V Jugoslaviji se je končalo, kot se je, in končalo se je s sramoto," je bil jasen Volk. "Sovjetska unija je imela Mihaila Gorbačova, Češkoslovaška Vaclava Havela in Jugoslavija Slobodana Miloševića." In nacionalni ponos teh nacij je bil velik in temelji na nepravični sedanjosti in veliki zgodovini. "Vse krivice, ki so se zgodile, so se zgodile ali Srbom ali Rusom, vsi so nekaj izgubili, ampak ne, samo Srbija je izgubila Kosovo. Britanski imperij je bil zelo mogočen, zdaj je ostalo le še Združeno kraljestvo, Avstro-Ogrska je bila velika, pa je sedaj le še Avstrija, vendar vse krivice so se zgodile le Srbom in Rusom. Nacije, ki se preveč obremenijo s preteklostjo, izgubljajo svojo prihodnost."

Francoski predsednik Emmanuel Macron je nedavno pripomnil, da bi bilo na ukrajinska tla treba napotiti tuje sile. In slišati je bilo pozive, da jo to treba storiti čim prej, pa tudi pozive, naj se Evropa ne meša v vojno in da je treba prekiniti vso dobavo orožja Ukrajini. "Obstajajo pacifisti, ki govorijo, da ne smemo pomagati Ukrajini, da ne smemo pošiljati orožja. To bi vodilo le v kapitulacijo Ukrajine," je dejal Volk. "To je sramota, velika sramota in s tem se ne strinjam. S tem ne spoštujem, kar je moj oče, moj dedek, naredil v svojem življenju, niti, kar sem jaz naredil za osvoboditev Slovenije. V tej vojni bomo definirali prihodnost Evrope. In nikoli ne smemo obupati, če želimo še imeti prihodnost."

"Evropa nima nobene strategije, kar se tiče Rusije, ta pa mora vključevati silo tudi na tleh. Spominjam se besed Otta von Bismarcka, ki so ga vprašali, kaj je najbolje narediti z Rusi? Odgovoril je, da je najbolje z njimi vzpostaviti dober poslovni dogovor. In to je uspelo Angeli Merkel in vseeno ni bilo dovolj. Nato pa so govorili, da ne razumemo ruske duše in razloga, da so napadli," je sklenil Volk.